
Estonija pospešeno pripravlja strategijo, ki bo omogočila neprekinjeno delovanje vseh državnih digitalnih storitev iz tujine, če bi njeno ozemlje zasedel sovražnik, poroča Politico. Načrt, ki so ga estonske oblasti poimenovale odpornost na najhujši scenarij, predvideva selitev celotnega državnega aparata na splet. Cilj oblasti je zagotoviti delovanje države tudi v primeru popolne izgube lastnega ozemlja.
Država z 1,3 milijona prebivalcev si z Rusijo deli 294 kilometrov dolgo mejo. Zaradi te bližine estonsko vodstvo upravičeno skrbi, da bi njihova država postala ena prvih tarč ob morebitnem ruskem napadu na katero izmed članic Evropske unije. Vlada v Talinu Moskvo že dalj časa obtožuje izvajanja kibernetskih napadov, načrtovanih požigov in namenskega poškodovanja podmorskih kablov. Situacija zahteva radikalne rešitve, ki spominjajo na zgodovinske zglede. Strokovnjaki trenutni načrt primerjajo z delovanjem Charlesa de Gaulla, ki je med drugo svetovno vojno Svobodno Francijo vodil iz Londona.
Država v oblaku in digitalna ambasada
"Javne storitve bomo prenesli v oblak takoj, ko sovražnik uniči naše podatkovne centre oziroma ko sovražni vojaki stopijo na naša tla in nam onemogočijo delo," pojasnjuje Tõnu Grünberg. Grünberg, eden od avtorjev strategije in nekdanji namestnik generalnega sekretarja za digitalno infrastrukturo, poudarja pomembnost hitre reakcije. Estonija sicer že vrsto let varno hrani rezervno kopijo ključnih podatkov v tako imenovani digitalni ambasadi v Luksemburgu. Ta zbirka vsebuje temelje države, od registra državljanov in zemljiške knjige do vseh veljavnih zakonov.
"Zdaj želimo zares ostati na spletu, ne glede na to, kaj se zgodi. Vse ključne storitve morajo ostati dostopne," dodaja Grünberg. Vlada za ta namen gradi varne aplikacije na oblačnih platformah Microsoft Azure in Amazon Web Services, vzporedno pa razvija tudi lasten državni oblak. Sistem redno prenašajo v luksemburško digitalno ambasado in na druge varne lokacije po Evropi.
Lekcija iz preteklosti in pogled v prihodnost
Allan Allmere, svetovalec za informacijsko arhitekturo pri pristojnem ministrstvu, opozarja na dolgoročni pomen projekta. "V najtežjih scenarijih moramo ohraniti zanesljiv temelj, iz katerega lahko estonsko digitalno državo ponovno zgradimo," pravi Allmere. Pristojni načrtujejo sistem, ki preprečuje, da bi Estonija kadar koli morala začeti povsem od začetka. Prvi korak je varovanje podatkov pred izbrisom, naslednji pa zagotavljanje pogojev, da država s temi podatki med krizo dejansko deluje. Estonci želijo podatke ohraniti razumljive in uporabne za več desetletij.
Prebivalci Estonije so ranljivost digitalnih storitev na lastni koži občutili že leta 2007. Takrat je državo kar 22 dni paraliziral val kibernetskih napadov, ki je onesposobil velik del komercialnih in državnih storitev. Oblasti so napade kasneje pripisale Rusiji. Estonija je takoj po tem dogodku popolnoma preuredila svojo digitalno infrastrukturo in se danes upravičeno ponaša z nazivom najbolj digitalizirane države na svetu.












