Evropa še vedno pred vrati mirovnih pogajanj: Bo o Ukrajini odločala Kitajska?

Evropa še čaka na vabilo za pogajanja za mir v Ukrajini. Rusija namreč (še) ni pristala na sodelovanje evropske strani v pogajanjih, ki ob posredovanju ZDA potekajo med Rusijo in Ukrajino. Na zadnjih pogovorih med sprtima stranema, ki so ob ameriškem pokroviteljstvu potekali v Abu Dabiju, so se predstavniki evropskih držav in EU ločeno sestali z ameriško in ukrajinsko delegacijo, niso pa sedeli za mizo osrednjih pogajanj z rusko stranjo. 

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je sicer po četrtkovem srečanju v Dublinu s Trumpovima odposlancema Jaredom Kushnerjem in Stevom Witkoffom zagotovil, da se bodo evropske države pridružile naslednjemu krogu pogajanj. Podobno je dejal tudi Trumpov zet Kushner, ki je še menil, da dogovora o končanju več kot štiri leta trajajoče vojne ni mogoče doseči brez Evropejcev za pogajalsko mizo. Da naj privoli v sodelovanje evropskih predstavnikov na pogajanjih, sta Kushner in Witkoff pred tem prosila ruskega predsednika Vladimirja Putina.

Moskva bo možnost preučila

Toda Moskva na to še ni pristala in vprašanje je, ali sploh bo. Glasnik Kremlja Dmitrij Peskov je odgovoril, da bodo odločitev sprejeli, ko bodo razumeli prave namene Evrope in "njeno pripravljenost, da prispeva k mirovnemu procesu". "Takrat se bomo lahko odločili o pogovorih v širšem formatu. Če imajo Evropejci zares nekoga, ki je na neki način pooblaščen, da govori, in če si tega resnično želijo, potem se bomo seveda pripravljeni pogovarjati z njimi," je dodal.

Kushner in Witkoff sta v četrtek najprej odletela v Moskvo na pogovore s Putinom, šele nato pa v Dublin k Zelenskemu, ki je bil tam na vrhu Evropske politične skupnosti in z evropskimi voditelji razpravljal o vlogi Evrope v prizadevanjih za konec več kot štiri leta in pol trajajoče vojne v Ukrajini. Povod za srečanje so bila prehodna pogajanja v Abu Dabiju, ki pričakovano sicer niso prinesla konkretnejših premikov, sta se pa Kijev in Moskva dogovorila o izmenjavi vojnih ujetnikov.

Kaj predlaga Putin?

Putin je Trumpovima odposlancema predlagal petdnevno prekinitev ognja v Kostjantinivki na vzhodu Ukrajine, kjer naj bi bilo ujetih okoli 500 civilistov. Predlagal je, da bi k opazovanju humanitarne operacije v Kostjantinivki povabili mednarodne novinarje, po zgledu evakuacije iz mesta Oleški na frontni črti v regiji Herson konec oktobra. Bitka za Kostjantinivko, ki je imela pred vojno okoli 78.000 prebivalcev, traja od konca lanskega leta, ko so ruski vojaki začeli vdirati v mesto. Ruski predsednik je sicer rekel, da si želi trajen mir, a je poudaril, da je za rusko stran najpomembnejše njihovo tamkajšnje prebivalstvo. Nasprotoval je napotitvi tujih vojakov v Ukrajino po sklenitvi morebitnega mirovnega sporazuma. 

Zakaj pogajanja ne napredujejo?

Kushner in Witkoff v Kremlju nista bila prvič. Redno se srečujeta s Putinom. Zgolj Witkoff se je v letu in pol z njim srečal vsaj desetkrat, Kushner malo manjkrat. Ameriški diplomatski mirovni proces se je začel februarja 2025, kmalu po nastopu druge Trumpove administracije. Tedaj sta se v Savdski Arabiji prvič sestali ameriška in ruska delegacija, ukrajinske ni bilo. Ukrajina je marca lani sprejela ameriški predlog tridesetdnevnega premirja, a je Rusija postavila dodatne pogoje. Vmes sta se strani dogovorili o izmenjavi vojnih ujetnikov, a bistvenejših premikov v mirovnih pogajanjih ni bilo. Avgusta lani je odmevalo srečanje Trumpa in Putina na Aljaski, a dogovora o premirju ni bilo.

Novembra 2025 je v javnost prišel 28 točk dolg predlog premirja, Witkoff in Kushner pa sta 2. decembra prvič šla na pogovore v Kremelj. Kasneje sta šla tudi v Kijev, izmenjava zapornikov je potekala, a mirovna prizadevanja niso napredovala. Ni torej dogovora o splošnem premirju, mirovnem sporazumu, nerešena ostajajo ozemeljska vprašanja, varnostna jamstva Ukrajini pa so še vedno predmet pogajanj. Rusija ne popušča pri zahtevi po Donbasu, čemur Ukrajina odločno nasprotuje, medtem ko Moskva vztrajno nasprotuje prisotnosti Natovih vojakov v Ukrajini po morebitnem premirju. Kijev želi zagotovila, da Rusija po koncu sedanjih spopadov ne bo znova napadla. Evropa opozarja, da se o njeni širši varnostni ureditvi ne bi smeli dogovarjati pred vzpostavitvijo premirja v Ukrajini.

Kakšna je vloga Kitajske?

Obramboslovec dr. Klemen Grošelj pravi, da bi se morala Evropa najprej dogovoriti, kdo bodo njeni predstavniki na pogajanjih, pogovori pa da se ne premaknejo, ker manjka tretji partner - Kitajska. "Morala bo dati zeleno luč, kajti kar bo dogovorjeno glede Ukrajine, bo eden od temeljev bodoče globalne varnostne ureditve, v kateri bo tudi evropska varnostna arhitektura. Kolikor je znano, Rusija vztraja pri tem. Da se torej, ko se reši evropsko vprašanje Ukrajine, rešuje vprašanje evropske varnostne arhitekture. To so bistveno širši pogoji za mir, kot je Evropa pričakovala."

Dodaja, da je torej razvidno, da želi Rusija razviti varnostno cono, ki bi vključevala Ukrajino in Belorusijo, hkrati pa dogovor na ravni Kitajske, Rusije in ZDA. "Evropa za Rusijo ni ključni faktor, kar je pomenljivo. Možno, da so Američani in Rusi že dosegli neki dogovor, vprašanje pa je, kako ga predstaviti Evropejcem. Znotraj evropskega tabora pa imamo dva problema. Prvi je, da si evropski voditelji niso enotni o tem, kaj je zanje sprejemljivo končno stanje v Ukrajini. Drugi problem pa je v Ukrajini, kjer Zelenski ne more sprejeti nobenega kompromisa, ki ga ne bi sprejeli še vojni veterani oziroma strukture, ki obvladujejo ukrajinske oborožene sile. Smo v pat poziciji. Ključen bo dogovor, ki bo dosežen, ko bo soglasje za rešitev dala še Kitajska," še za Večer komentira Klemen Grošelj.