Franja Žišt
"Današnja seja je bila odpovedana iz objektivnih razlogov, zaradi nezmožnosti udeležbe nekaterih ključnih vabljenih in članov," so nam odgovorili iz odbora za izobraževanje, mladino in znanost, zakaj je odpadla za petek sklicana razprava o napovedani reformi šolskega sistema in napovedanih kadrovskih rezih v vzgoji in izobraževanju. Razpravo so zahtevale poslanske skupine opozicijskih strank Levice, Svobode in SD. Novega datuma seje še ni, poimenski seznam tistih, ki so bili zadržani, pa tudi še čakamo. Pričakovana je bila ostra in polemična razprava, saj bi prvič priložnost za besedo dobili tudi vabljeni strokovnjaki, zato nekateri ugibajo, da je onemogočanje razprave povezano tudi s tem, da nas čaka referendumska nedelja in si koalicijska stran v zadnjih dneh ni želela še dodatnih nasprotovanj vladnim napovedim. V tem tednu je vlada namreč umaknila tudi predloge novel zakonov na področju visokega šolstva in znanosti, domnevno zato, ker želijo dopolniti določbe o znižanju rasti proračunskega financiranja visokega šolstva in znanosti z dodatnimi določbami, ki bi visokošolskim zavodom omogočile prihranke. V Visokošolskem sindikatu Slovenije pa ob tem opozarjajo, da vlada pripravlja velik poseg v plače visokošolskih pedagogov.
Razpad akademske skupnosti
"Visokošolski sindikat Slovenije je pridobil gradiva, iz katerih izhaja, da ministrstvo za izobraževanje, znanost in mladino načrtuje velik poseg v plače visokošolskih učiteljev in sodelavcev, tako da bi vrednotenje tistih njihovih opravljenih neposrednih pedagoških ur, ki presegajo osnovni normativ, izvzeli iz javnega plačnega sistema in jih plačali po tarifah avtorskih in podjemnih pogodb. Te tarife so po članicah univerz močno različne. Na članicah s finančnimi težavami bi bil učinek znatno znižanje plač ob enaki količini obveznega dela. Na bogatih članicah pa bi novi sistem spodbudil visokošolske učitelje h kopičenju pedagoškega dela, saj bi bile ure, ki presegajo normativ, lahko plačane bolje od rednega dela," so med drugim zapisali. Po vladnem predlogu sodeč, bodo odpravili tudi količinsko omejitev honorarnega dela. "Takšna reforma bi po naši oceni vodila v razpad univerze," pozivajo v visokošolskem sindikatu rektorje, da naj jo ustavijo. Gorazd Kovačič, predsednik visokošolskega sindikata pravi: "Predlog je problematičen z več vidikov. Prvi je, da en del delovnih obveznosti izvzame iz javnega plačnega sistema, ga podvrže plačilu po hnorarjih, tu so pa ogromne razlike v finančnih zmožnostih celo med članicami iste univerze. Delo visokošolskih učiteljev z istim nazivom ni več enako vrednoteno, s tem spodbudite znotrajuniverzitetni kanibalizem – eni bi se grebli za to, da njihova fakulteta dobi še večji delež denarja, zato da bodo lahko kopičili ure in mahinirali dohodek, drugi bodo životarili in to vodi v razpad akademske skupnosti in razpad univerze."
Povolilna darila za kapital
Sindikat je pridobil tudi osnutek nove uredbe o financiranju visokošolskih zavodov, iz katerega izhaja, da vlada – "v nasprotju s pisno zavezo v dogovoru s sindikati o plačni reformi" - univerzam ne bi več zagotovila dodatnih sredstev za stroške plačne reforme. "Prav tako ne bi več zagotovila dodatnih sredstev za povečan vpis na določene študijske programe, ki ga je zahtevala, in za lektorate slovenščine na tujih univerzah. Ta rez financiranja bi bil precej večji od dviga rednega financiranja študijske dejavnosti," so zapisali v sporočilu za javnost. "Če beremo vse skupaj v kombinaciji z osnutkom uredbe, je videti tako, da se reže tako proračun kot tudi plače. Finančno situacijo univerz se s tem prav nič ne konsilidira, vladi pa ostane nekaj denarja za druge prioritete - med katerimi žal univerze in znanosti ni -, se pravi za zapravljanje za orožje in za povolilna darila za bogate in kapital," sklene Kovačič.
