Miha Dajčman
Podoba trgatve kot idiličnega jesenskega opravila, ko se ob hladnih jutrih nad vinogradi dviga megla, se v zadnjih letih umika novi realnosti. Podnebne spremembe so slovensko kmetijstvo, še posebno vinogradništvo, letos potisnile do skrajnih meja. Trgatev, ki se je ponekod začela že sredi avgusta, bo v anale zapisana kot ena najzgodnejših v zgodovini, primerljiva le z lanskim in vročim letnikom 2003. Kakšna je na terenu in kaj aktualno stanje pomeni za prihodnost slovenskega vinarstva, smo v podkastu Večer za vikend govorili z vinogradnikom Markom Breznikom, ki je svetovalec za vinogradništvo na Kmetijsko-gozdarskem zavodu Maribor.
Trgatve so se na Primorskem začele že v prvi polovici avgusta, po 15. avgustu pa so začeli obirati grozdje tudi na območju vinorodne dežele Podravje. "Prvi parametri kažejo, da so sladkorji optimalni, prav tako kisline. Res pa je, da so izpleni močno zmanjšani v primerjavi z lanskim letom. Na bolj zahtevnih tleh, lapornatih ali peščenih, beležimo 50-odstotne izplene. Kolegi iz Goriških brd so nam poročali o 35-odstotnem izplenu, kar pomeni, da so letos dejansko trgali rozine. To pa seveda zelo zmanjša količino pridelka," razlaga Breznik in doda, da je bil lanski izplen tudi do 70-odstoten. Letošnja dolgotrajna poletna suša in kar trije vročinski valovi so trto močno izčrpali. Kot pojasnjuje Breznik, se rastlina v najskrajnejših razmerah bori za preživetje tako, da začne vodo črpati iz lastnih plodov - jagod.
Zaradi visokih temperatur se je močno spremenil tudi protokol trgatve. Da bi preprečili mikrobiološki kvar in prehitro fermentacijo mošta, so vinogradniki prisiljeni grozdje hladiti. "Tisti, ki trgajo ročno, se fokusirajo na zgodnje jutranje ure in ob 12. uri zaključijo. Vedno več vinogradnikov pa je opremljenih s kombajni za strojno trgatev, kjer delo brez težav opravijo zvečer in ponoči. Pomembno je predvsem to, da pride grozdje na prešo čim bolj ohlajeno, saj to močno zmanjša stroške energije za ohlajanje v kleti," pojasnjuje svetovalec.
Grožnja, ki uničuje slovenske vinograde
Čeprav je suho poletje preprečilo razvoj glivičnih bolezni, pa štajerskim vinogradnikom spanec krati druga, veliko bolj uničujoča nadloga - zlata trsna rumenica. Stanje na terenu je alarmantno. "Na žalost moram povedati, da se situacija ne umirja. Vedno več trt z zlato trsno rumenico najdemo tudi v okolici Maribora. O res katastrofalni situaciji pa govorimo v okolici Ormoža in Ljutomera, kjer je izpad trt v zadnjih letih v določenih vinogradih dosegel od 60 do 80 odstotkov. Predstavljajte si, da vam od 4000 trsov manjka 3000 trsov," zaskrbljen težavno situacijo ponazori Breznik.
Primarni vzrok za hitro širjenje bolezni, ki jo prenaša ameriški škržatek, so zapuščeni vinogradi, v katerih se razrašča divja trta, in brajde, kjer latniki ne izvajajo ukrepov za zatiranje škodljivcev. Tu pa trčimo ob sistemski problem kmetijskih subvencij in zakonodaje. Dogaja se, da zemljišča kupujejo ljudje, ki se z vinogradništvom sploh ne ukvarjajo, vidijo pa v tem določen zaslužek. "Zdaj je zakonodaja nastavljena tako, da enkratna obdelava, torej košnja na leto, zadostuje, da je lastnik upravičen do subvencije. Ni mu pa treba pridelati niti kilograma grozdja. S teh zaraščenih površin pa se bolezen širi na urejene vinograde," izpostavi absurdnost situacije. Nadzor nad takšnimi parcelami je po njegovih besedah izjemno težak, saj je inšpektorjev premalo. Breznik v pogovoru navede tudi, da je v Avstriji treba okužene trse odstraniti v 28 dneh, pri nas pa do aprila prihodnje leto. Še en avstrijski primer dobre prakse je, da tam vinogradniki izvajajo nekakšen samonadzor med preostalimi pridelovalci.
Novi zakon o vinu
Kar nekaj prahu pa je v zadnjih mesecih dvignil novi zakon o vinu. Del pridelovalcev in ljubiteljev nekonvencionalnih vin je prepričan, da ta ogroža obstoj "sonaravnih vin", saj naj bi po novem tudi zanje veljal organoleptični (senzorični) preizkus. Kot pojasnjuje Breznik, je bila posodobitev več kot dve desetletji stare zakonodaje nujna zaradi uskladitve z evropskimi pravili. V preteklosti so močno macerirana (oranžna) in naravna vina zaradi "kozmetičnih napak" na uradnih ocenjevanjih pogosto padla. Ker se uradno niso smela prodajati, so vinarji iskali obvode.
Novi zakon določa, da morajo vsa vina pred prihodom na trg opraviti vsaj osnovno analizo, ki potrdi primernost. Med tistimi, ki najbolj presenetijo, so prav naravna vina, kjer je proces vrenja prepuščen naravi. "Včasih nas to pelje v super smeri in dobimo vina svetovnega ranga. Včasih pa narava naredi malo po svoje ... pa imamo na koncu dober kis," slikovito razloži Breznik in doda, da ima vsako vino svojega kupca.
Kljub veljavnosti krovnega zakona pa situacija na terenu ostaja nedorečena, kar povzroča negotovost. "Stvar je sledeča: mi imamo sedaj sprejet samo krovni zakon, zadaj pa čakamo še cel kup pravilnikov. Ti bodo tisti, ki bodo zares določali, katerim kemijskim parametrom bo moralo vino ustrezati, da bo lahko šlo uradno v prodajo," pojasni Breznik. Dokler podzakonski akti ne določijo mejnih vrednosti, ostaja odprto, kako bosta nadzor in prodaja vseh stilov vin potekala v praksi.
