Gregor Grosman
Po pisanju o abrahamu najvišje stolpnice v Mariboru, kirurške stolpnice UKC Maribor, smo preverili, katere so najvišje stavbe v mestu ob Dravi. Poglobili smo se v portal e-prostor, v okviru katerega Geodetska uprava Republike Slovenije (GURS) preko javnega vpogleda aplikacije omogoča priklic informacij o posameznih parcelah in stavbah na zemljevidu. Med javno dostopnimi podatki pri večini objektov poleg leta izgradnje, števila etaž, ponekod tudi števila stanovanj in poslovnih prostorov, najdemo še podatke o najnižjih in najvišjih višinskih kotih stavbe ter karakteristični višini stavbe. Podatki so podani na nadmorski višini, s preračunavanjem oziroma odštevanjem pa lahko izračunamo informacijo o višini stavbe nad zemljo.
V Mestni občini Maribor je dvanajst stavb, ki so, glede na podatke, vpisane v katastru nepremičnin, višjih od 50 metrov. Podatki so vpisani na podlagi elaborata geodetske izmere v upravnem postopku, so pojasnili na GURS, kjer so potrdili tudi pravilni postopek izračuna. Po višinskih kotah, vpisanih v kataster nepremičnin, in po preračunu višine nad terenom je tako najvišja stavba z višino 59,2 metra stolpnica UKC Maribor, vendar pa v Mariboru v nebo sega še en objekt, ki v višino meri 80,6 metra. Ne gre za stanovanjsko ali poslovno stavbo, temveč za dimnik Energetike Maribor.
Za boljšo vidnost rdeče-bel
Zgrajen je bil leta 1980 in že od takrat s svojo prepoznavno rdeče-belo barvno kombinacijo velja za najvišji objekt v mestu. Premer dimnika se giba med približno štirimi in šestimi metri, osnovno konstrukcijo dimnika pa predstavlja armiranobetonski plašč, ki pred zunanjimi atmosferskimi vplivi ščiti notranjo oblogo dimnika. Armiranobetonski plašč prevzema tudi vse statične vplive, obtežbe z lastno težo, s težo obloge in kovinskih konstrukcij ter sil zaradi vetra in potresa, in jih preko temeljne plošče prenaša v temeljna tla.
Notranja obloga dimnika je sestavljena iz termoizolacije iz kamene volne debeline deset centimetrov in opeke, odporne proti kislini, prav tako debeline deset centimetrov, pojasnjujejo na spletni strani mariborske Energetike. Ta obloga ščiti dimnik pred temperaturnimi in kemičnimi vplivi dimnih plinov. Ker je dimnik izpostavljen udarom strele, je zaščiten s strelovodom, vsi kovinski deli - lestve, vrata in podesti - pa so povezani z glavno strelovodno inštalacijo. Dimnik je tudi opremljen s signalnimi lučmi.
Iz dimnika se vije svetel dim, ki v bistvu ni nič drugega kot vodna para, ki nastaja pri zgorevanju zemeljskega plina. Ta se vsa leta uporablja kot primarno gorivo za ogrevanje sistema daljinskega ogrevanja v Mestni občini Maribor in velja za najčistejše fosilno gorivo. Zaradi višjih razlik v temperaturi je ta dim bolj viden predvsem v zimskih mesecih. Zraven vodne pare nastajajo tudi izpusti ogljikovega dioksida, za katere pri Energetiki navajajo, da so zaradi različnih regulativ in zaostrovanj z leti vedno nižji in se zmeraj gibajo pod mejnimi vrednostmi.
Hitra dvigala za paciente
Kot darilo Mariborčanom in Mariborčankam so bila 27. aprila 1976 ob praznovanju dneva Osvobodilna fronta svečano na stežaj odprta vrata nove kirurške stolpnice.
v Večeru pa smo ob odprtju zapisali, da bo imela 508 postelj v šest-, štiri- in dvoposteljnih sobah, pod stolpnico pa so za povezavo s staro bolnišnico zgradili 520-metrski podzemni hodnik. Štiri dvigala so v 14,5 sekunde prepeljala bolnika iz pritličja v zadnje, šestnajsto nadstropje. Po petih desetletjih torej kirurška stolpnica še vedno ostaja najvišja stavba v Mariboru.
Je pa v začetku letošnjega leta skrivnostni napovedni oglas skupine Novogradnje Maribor razburkal javnost z vizijo sodobne stolpnice z 21 nadstropji, ki bi lahko postala najvišja stavba v mestu in bi bila po višini na polovici med kirurško stolpnico in dimnikom Energetike. Projekt naj bi nastal v bližini Betnavskega gozda med hotelom Betnava in Zavarovalnico Sava.
Med gradnjo trojčka v stečaj
Betnavski trojček oziroma Mariborska metropola, kot se je projekt imenoval v preteklosti, je naslednji na lestvici najvišjih stavb v MOM. Tri stolpnice stojijo med Ljubljansko ulico in Ulico Eve Lovše na območju nekdanje pivovarne Talis na Taboru. Uporabi so bile predane v letih 2009, 2010 in 2014. Stavbe imajo 17 etaž, v posameznem objektu pa, tako smo pisali v Kvadratih konec avgusta 2009, je na voljo približno 90 stanovanj površine od 36 do 139 kvadratnih metrov. Od garsonjere do štirisobnih stanovanj. Cene so bile takrat od 1394 do 1650 evrov za kvadratni meter brez DDV. Konstruktor je sicer med gradnjo leta 2011 šel v stečaj, skupek novogradenj je takrat v postopku prodaje stečajnega premoženja pridobila družba KBM Invest, ki je dokončala tretjo stolpnico po Konstruktorjevem stečaju.
Nekdanje Intesovo skladišče (silos) v Melju je sestavljeno iz več visokih objektov, trije med njimi so višji od petdeset metrov, najvišji 53,2 metra. Po podatkih GURS so bili silosi zgrajeni leta 1960 in 1984, najvišji je torej star 66 let. Silosi so bili v industrijski četrti Melje, ob glavni železniški postaji, postavljeni namenoma. Tako je bilo mogoče raztovarjanje žita izvesti neposredno iz vagonov.
Na lokaciji ni šlo samo za silose. Parni mlin za železniško postajo je bil postavljen že med letoma 1874 in 1876. Po drugi svetovni vojni je bilo podjetje podržavljeno, leta 1964 pa je dobilo ime Živilski kombinat Intes. Intes je pozneje postal največji proizvajalec jušnih zakuh v Jugoslaviji.
Ena izmed sedmih bazilik
Sledi stanovanjski objekt, stavba na Kardeljevi cesti 57, 59, 61 in 63, ki v višino meri 53 metrov. Po podatkih GURS ima blok 20 etaž, pritličje je tretja etaža. Torej je najvišje nadstropje sedemnajsto. Objekt je bil zgrajen leta 1978, streho so nazadnje obnovili leta 2004, na vseh štirih naslovih pa naj bi bilo 212 stanovanj.
Le decimeter nižja, v višino meri 52,9 metra, pa je bazilika Matere usmiljenja oziroma frančiškanska cerkev na Partizanski cesti. Gre za eno izmed sedmih bazilik v Sloveniji in je tudi župnijska cerkev Župnije Maribor. Cerkev s samostanom so gradili od leta 1882 do 1900, ko so jo tudi posvetili. Enajstega avgusta 1900 jo je blagoslovil škof Mihael Napotnik, 7. novembra 1906 pa jo je papež Pij X. povzdignil v baziliko minor.
Stoji na mestu nekdanje kapucinske cerkve in je ena najpomembnejših stavb mariborske historične arhitekture. Načrte zanjo je izdelal dunajski arhitekt Rihard Jordan, ki je umrl leta 1922, gradnjo pa je vodil oziroma izvedel dunajski stavbenik Jožef Schmalzhofer. Cerkev je po podatkih dolga 57,5 metra, široka 24 metrov, v višino pa cerkvena stavba meri 17,5 metra, medtem ko Katoliška cerkev na spletu navaja, da sta zvonika skupaj s tri metre visokima pozlačenima križema visoka 58 metrov.
Leta 1895 so v zvonika namestili pet zvonov s skupno težo 8920 kilogramov, ki jih je odvzela prva svetovna vojna. Leta 1924 so dobili novih pet, leta 1938 pa še skoraj šest ton težak zvon v čast Materi usmiljenja, takrat največji zvon v Jugoslaviji. Tudi ti zvonovi so postali plen druge svetovne vojne, je zapisano v zgodovini bazilike.
Ključno tehnično vozlišče
Zgolj deset centimetrov nižja je stavba Telekoma ob Titovi cesti, eni glavnih mestnih vpadnic. V višino meri 52,8 metra, zgrajena je bila leta 1980, objekt pa se v pogovornem jeziku kot džamija uporablja kot orientacijska točka v Mariboru. Ljudsko poimenovanje izhaja iz nenavadne krožne oziroma diskaste konstrukcije z antenami, ki spominja na minaret. Za stavbo lahko zapišemo, da je bila srce mariborskega telefonskega omrežja, saj je v času nekdanje Jugoslavije služila kot ključno tehnično vozlišče (centrala) za PTT-podjetje. Skoznjo so potekale vse pomembnejše bakrene telefonske linije za regijo.
Višja od petdeset metrov, natančno 50,5 metra, je tudi stolnica sv. Janeza Krstnika, ki stoji na Slomškovem trgu. Po informacijah GURS je bila zgrajena leta 1520. A na spletni strani Mariborske knjižnice najdemo zapisano, da je stolna in župnijska cerkev sv. Janeza Krstnika najstarejša in najpomembnejša cerkev v mestu, izvor pa ima že v 12. stoletju. Torej so bili začetki sakralnega objekta pred današnjim Mariborom kot mestom. Zgrajena je bila kot enoladijska cerkev v romanskem slogu. Kasnejše razširitve in prezidave so ji dodale gotske in baročne elemente, medtem ko so se prvotni romanski precej zabrisali, so zapisali. Visit Maribor navaja, da je sedanji zvonik stolnice visok 57 metrov, prvotno pa je bil še 19 metrov višji, torej približno 76 metrov. Po udaru strele in požaru so ga znižali.
V 13. stoletju se je iz enoladijske spremenila v triladijsko slopno baziliko, med glavno in stranskima ladjama pa so bili dodani po štirje arkadni loki. Okrog leta 1320 so zlasti iz obrambnih razlogov cerkvi dodali trinadstropen stolp, okoli leta 1520 pa stolpu dogradili še eno etažo, namenjeno cerkvenim zvonovom. Stolp je imel poleg obrambne tudi opazovalno funkcijo. Prezbiterij in zakristijo so zgradili okrog leta 1400, obe stranski kapeli pa so cerkvi prizidali v 18. stoletju. Da sta cerkev in zvonik bili nekoč ločeni stavbi, navaja tudi Pokrajinski muzej Maribor. Na vrhu stolpa je nekoč delovala tudi požarna opazovalnica, ki so jo ukinili leta 1933, zadnjo opazovalko, Antonio Weiss, pa odpustili. Danes je v prostoru urejena muzejska zbirka, predstavitev nekdanje čuvajnice, ki jo je leta 2012 v okviru EPK uredil Pokrajinski muzej Maribor. Obiskovalci se morajo do razgledne ploščadi povzpeti mimo zvonov po 162 stopnicah.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
