Suša sadjarjem vzela tudi do polovice pridelka, težava postaja še delovna sila

Letošnja sezona je sadjarjem najprej prinesla pozebo, nato pa še točo in dolgotrajno sušo. Čeprav je po prvih ocenah kazalo, da bi lahko bil pridelek jabolk v Sloveniji celo večji kot lani, so vremenske razmere pričakovanja močno spremenile. Ponekod je suša pridelek zmanjšala tudi za polovico. "Mi smo imeli najprej pozebo, kar nam je vzelo del pridelka, potem je kazalo kar dobro, nato pa sta nas prizadeli še dve suši, ki sta nam vzeli od 30 do 40, ponekod pa celo 50 odstotkov pridelka," pravi Rok Korber iz Sadjarstva Mirosan, drugega največjega slovenskega pridelovalca jabolk.

Sedem let čakajo na dovoljenja za namakanje

Korber razlaga, da je prilagajanje sadjarstva na vse pogostejše vremenske ekstreme brez namakanja in oroševanja vse težje. Protitočne mreže imajo v Mirosanu že na vseh površinah, precej slabše pa je z namakanjem. "Namakanje in oroševanje imamo na komaj 12 odstotkih površin, saj že sedem let pridobivamo dovoljenja, da bi izgradili namakanje in oroševanje na dodatnih 70 hektarjih," pove. Prav pospešitev teh postopkov vidi kot eno ključnih rešitev za prihodnost sadjarstva. "Moja glavna pobuda je, da se ti postopki pohitrijo. Le to nas lahko reši pri pridelavi glede na vremenske spremembe," poudarja.

Podobno meni Mohor Holešek, predsednik Združenja za sadjarstvo pri Zbornici kmetijskih in živilskih podjetij na GZS. Letošnjo sezono ocenjuje kot izjemno težko, pri čemer bo težava tudi prodaja. "V sadjarstvu smo utrpeli začetno pozebo, ki ni bila po celotni Sloveniji, ampak bolj na mikro lokacijah, prav tako so toče povzročile nekaj škode, največ škode pa je na koncu povzročila suša, ki bo pridelek zmanjšala za vsaj 20 do 30 odstotkov," pravi. Suša pa po njegovih besedah ne bo vplivala samo na količino, temveč tudi na kakovost in skladiščenje. Jabolka zaradi pomanjkanja vode namreč niso v najboljšem stanju za dolgotrajno hrambo, zato lahko težave pričakujejo tudi v hladilnicah.

Sadjarskih površin je vse manj

Po prvih ocenah Svetovnega združenja pridelovalcev jabolk in hrušk (WAPA) bi lahko v Sloveniji letos v intenzivnih nasadih pridelali okoli 42.000 ton jabolk, kar bi bilo približno 20 odstotkov več kot leta 2025. Vendar so bile te ocene pripravljene pred polnim vplivom dolgotrajne suše, zato je končni pridelek lahko precej manjši. Tudi širša evropska slika ni spodbudna. V EU naj bi letos pridelali okoli 9,5 milijona ton jabolk, kar bi bil tretji najnižji pridelek v zadnjem desetletju. Pri hruškah naj bi bil evropski pridelek prav tako med najnižjimi v zadnjih desetletjih.

Holešek opozarja, da je krčenje sadjarskih površin dolgoročni problem. Slovensko sadjarstvo po njegovih besedah izgublja površine hitreje kot številne druge evropske države, razlogov pa je več. Med drugim vidi težavo v pomanjkanju povezovanja med pridelovalci pa tudi v premajhnem obsegu vlaganj v namakanje, oroševanje in obnovo nasadov. "Vsi skupaj moramo ta voz potisniti naprej. Površine sadjarstva v Sloveniji upadajo enkrat hitreje kot v Evropi. To je v bistvu predvsem posledica tega, da ne delamo vsi skupaj dovolj za ohranjanje tega dela kmetijstva," opozarja.

Kot primer izpostavlja države, kot so Francija, Nemčija in Italija, kjer so posamezne regije močno usmerjene v sadjarstvo. Tam se povezujejo znanje, investicije in pridelovalci, česar v Sloveniji po njegovem mnenju še vedno primanjkuje. Protitočne mreže so sicer v resnem sadjarstvu že postale standard, več vlaganj pa bi bilo potrebnih v namakanje in oroševanje ter redno obnovo sadovnjakov. Težava je tudi vse šibkejša predelovalna industrija. "Danes predelave v resnici ni več. Vezani smo le na dva odkupovalca, to sta Dana in Fructal," pravi Holešek. Slovenski sadjarji so tako vse bolj odvisni od tujega trga, pri čemer domače predelovalne industrije, ki bi lahko prevzela večje količine sadja, skoraj ni več.

Delavcev potrebujejo več, možnosti pa so omejene

Ob vremenskih težavah se sadjarji soočajo še s pomanjkanjem sezonske delovne sile. Delo v sadovnjakih je namreč izrazito delovno intenzivno, zaradi podnebnih sprememb pa se potrebe po delavcih še povečujejo. "Tudi delovna sila je izziv. Naši pridelki so na koncu dražji kot v tujini, ker je delovna sila veliko bolj obdavčena," opozarja Korber. Težava je po njegovih besedah tudi pri pogodbi o začasnem in občasnem delu v kmetijstvu, ki je sicer davčno ugodnejša, vendar časovno omejena. "Omejena je na 120 dni za posamezno kmetijsko gospodarstvo in to ni dovolj. To bi morali povečati na vsaj 180 dni," meni. V sadjarstvu namreč delavcev ne potrebujejo le v času obiranja, pač pa tudi za redčenje jabolk in zimsko rez, zato se potrebe po delovni sili razporedijo skozi precej daljše obdobje. Tudi Združenje za sadjarstvo pri GZS zato predlaga podaljšanje dovoljenega obsega začasnega in občasnega dela v kmetijstvu na 180 dni za posameznega izvajalca in 180 dni skupno na kmetijsko gospodarstvo. Zavzemajo se tudi za nižjo davčno in prispevno obremenitev sezonskega dela ter hitrejše postopke zaposlovanja tujih sezonskih delavcev.