Vida Božičko Štajnberger
Med stojnicami in v dvoranah četrti dan sejma Agra je opaziti živahen vrvež. Obiskovalci se ustavljajo ob stojnicah, si ogledujejo novosti in poklepetajo z razstavljavci. Nekateri se brez zadržkov usedejo na traktorske sedeže, druge bolj kot bleščeči stroji pritegnejo domače dobrote, salame in siri, spet tretji se ustavijo ob razstavi živali. "Traktorje imam najraje," nam je med ogledovanjem sejma povedal mlajši obiskovalec. Tudi med nekoliko starejšimi obiskovalci je mogoče hitro ugotoviti, kaj jih na sejmu najbolj pritegne. "Najraje pridem pogledat izdelke, hrano, kaj dobrega pokusit in tudi kupit," je povedala obiskovalka, ki se je ustavila pri stojnici s kruhom.
Odmeva slaba letina zaradi posledic suše
Na sejmu pa niso le radovedni obiskovalci, temveč predvsem ljudje, ki se s kmetijstvom poklicno ukvarjajo. "Pridem vsako leto. Zanimajo me novosti," je povedala obiskovalka, ki se ukvarja s poljedelstvom. A ob ogledu sejma je beseda hitro nanesla tudi na letošnjo letino. "Letošnja letina je res slaba. Zaradi suše bomo imeli ogromen izpad. Ljudje se sploh ne zavedajo, da ob takih razmerah v prihodnje sploh ne bomo imeli hrane," je opozorila. Na Agro vsako leto pride tudi Jože Prus z vinogradniške kmetije v Metliki, ki obdeluje 11,5 hektarja vinogradov. Ker je dan na sejmu namenjen tudi vinogradništvu, je bil obisk zanj skoraj obvezen. "Pridemo pogledat vinogradniško opremo pa tudi druge stvari. Pri traktorjih se vsako leto ustavimo, ker imamo že doma tri take, pa potem pogledamo, ali je kaj novega," je povedal. Letošnja letina je tudi pri njih zaznamovana s sušo. Trgatev bodo začeli septembra. "Imamo lapornata tla in so trte ovele. Zdaj, ko je bilo deževje, se je nekoliko popravilo, ampak kar nekaj trsov je bilo uničenih," pravi. Pričakovanja glede letošnje letine so zato mešana. "Kar se tiče sladkobe bo v redu, kar se tiče količin, pa bo letos precej slabša letina kot doslej," ocenjuje Prus. Ob tem opozarja tudi na širše težave kmetovanja. "Kmet mora trdo delati, stroški so veliki, vse je drago, po drugi strani pa je težko priti do pridelka in ga kasneje tudi prodati." Mladi kmet Janez Jakopič iz Dobrepolja pa je povedal, da je glavna težava kmetijstva konkurenčnost: "O konkurenčnosti predvsem veliko govorimo, politika pa je ne spodbuja niti o njej ne razmišlja. Menim, da bo na tem področju treba narediti največ."
Da se obiskovalci na sejem ne pridejo zgolj sprehajat, potrjujejo tudi razstavljavci. Tisti, ki ponujajo dobrote, govorijo o dobri prodaji. Pri kmetijski mehanizaciji pa ponujajo predvsem predstavitve. "Tukaj ne prodajamo, ampak samo razstavljamo. Zanimajo jih novosti, od robotskih kosilnic do drugih inovacij, pa tudi splošna vprašanja in težave, ki jih imajo pri uporabi naših izdelkov," pravi Dušan Husel, predstavnik podjetja Husqvarna. Na Husqvarnanini stojnici si obiskovalci lahko ogledajo kosilnice, motorne žage, robotske kosilnice, vrtne traktorje, prekopalnike in pihalnike.
Potrebujemo hitrejše umeščanje namakalnih sistemov
Torek je bil na Agri tudi dan Kmetijsko-gozdarske zbornice Slovenije. Namenili so ga podelitvi priznanj in srečanju svojih članov. Predsednik KGZS Janez Podgoršek je ob tem poudaril, da letošnja sezona kmete navdaja z zaskrbljenostjo, predvsem zaradi pridelave krme in pridelkov. "Pričakujemo ukrepe, ki bodo pomagali stabilizirati letošnje leto in v prihodnje preprečevali škode, ki so letos nastale," je dejal. Kot eno ključnih rešitev je izpostavil namakanje in predvsem hitrejše umeščanje namakalnih sistemov v prostor. "Letošnja Agra se vrti okoli suše, tako v formalnih kot neformalnih pogovorih," je povedal.
KGZS pričakuje tudi pomoč zaradi letošnje slabe letine. Podgoršek je pozdravil začetek izplačil za lansko sušo ter 8,1 milijona evrov, namenjenih blažitvi visokih cen energije in mineralnih gnojil. Med izzivi je izpostavil še škodo zaradi divjadi in potrebo po spremembah pri izvajanju nitratne direktive. Zbornica si prizadeva tudi za možnost sofinanciranja zavarovanja za sušo, podobno kot že velja za pozebo in točo.
Slovenija in Hrvaška skupaj do Bruslja
Ob robu sejma Agra sta se srečala slovenski minister za kmetijstvo Janez Cigler Kralj in podpredsednik hrvaške vlade ter minister za kmetijstvo, gozdarstvo in ribištvo David Vlajčić. V ospredju njunega pogovora je bilo predvsem tesnejše sodelovanje med državama pa tudi skupni nastop pri reševanju posledic vse pogostejših vremenskih ujm. "Moja želja je bila že takoj po prevzemu resorja, da pospešim sodelovanje s Hrvaško in drugimi sosednjimi državami. Vsak zase smo prešibki, če pa skupaj nastopimo s podobnimi interesi in problemi, lahko na ravni Evrope več dosežemo," je dejal Cigler Kralj. Po njegovih besedah si s Hrvaško delijo tudi težave in škodo, ki jo povzroča letošnja suša, zato sta se z Vlajčićem dogovorila za skupni nastop pri Evropski komisiji.
Hrvaška je po besedah Vlajčića samo lani zaradi naravnih ujm in suše utrpela okoli 360 milijonov evrov škode, letos pa je škoda za zdaj ocenjena na okoli 40 milijonov evrov. "Suša nam je letos pri nekaterih kulturah povzročila več kot 50 odstotkov škode, na koncu bo še večja," je dejal. Pri tem je opozoril, da vremenski ekstremi postajajo stalnica. Poleg suše kmetijstvo ogrožajo še toča, pozeba, požari, poplave in bolezni. Zato po njegovem mnenju ni dovolj več zgolj izplačevanje odškodnin po nastali škodi. "S tem se moramo naučiti živeti in prenehati delati po istem modelu vsako leto: škoda, ocena in potem odškodnina. Moramo delati na konkurenčnosti in se zanašati na maksimalni potencial namakanja," je poudaril. Kot pomembni smeri je izpostavil čim večji izkoristek vodnega potenciala za namakanje ter zaščito pred naravnimi nesrečami. Ob tem si Hrvaška prizadeva tudi za več sredstev iz kriznih rezerv Evropske unije, več sredstev za zaščito pred naravnimi nesrečami in administrativno preprostejši dostop do sredstev za odškodnine kmetom. Kot ponazoritev omejenega odziva evropskih sredstev je navedel tudi lanski primer. Hrvaška je po njegovih besedah od Evropske unije prejela le okoli štiri milijone evrov pomoči, čeprav je bila škoda ocenjena na več kot 360 milijonov evrov. Prav zato pričakuje, da bi lahko Slovenija in Hrvaška z usklajenim nastopom v Bruslju dosegli več.
Ministra sta se sicer zavzela tudi za povečanje števila hrvaških razstavljavcev na Agri. Cigler Kralj je dejal, da hrvaški razstavljavci že desetletja sodelujejo na sejmu in da so pomembni poslovni partnerji slovenskih podjetij in kmetovalcev.
