V Trubarjevi ulici se je danes popoldne zbralo okrog dvesto ljudi, ki so se odzvali pozivu Civilne iniciative Trubarjev zadnji kostanj. Ta se je oblikovala po zdaj že razvpitem poseku sedmih divjih kostanjev v ulici ob Mestnem parku, njen cilj pa je doseči odgovorno ravnanje z našim skupnim prostorom. V ta namen so oblikovali pet zahtev, in sicer da odgovorne za posek doletijo sankcije ter da občina sprejme sodoben okvir varovanja dreves, ki naj bo usklajen z evropskimi smernicami. Ob tem naj občina sprejme tudi s stroko usklajeno strategijo ravnanja z drevesi, ki naj jo da tudi v javno razpravo, spremeni način komuniciranja z občani ter se začne končno zavedati, da je v službi občanov in ne obratno, izdela in objavi pa naj tudi seznam prihodnjih načrtovanih posegov v drevesni fond, preden se ti zgodijo, pa odpre tudi javno razpravo ter pri tem upošteva mnenje prebivalcev.
Nerazumljivo, da sredi največje vročine drevesa padajo
Kot je opozorila osrednja govornica shoda Špela Hren Juhart, smo lahko celo poletje v Mariboru dan za dnem na lastni koži izkušali, kaj pomenijo podnebne spremembe v praksi in kak davek terjajo: "Zdi se, da se bomo morali naučiti živeti v novih razmerah, saj so poletja vsako leto bolj vroča. In ravno zato je še toliko bolj nerazumljivo, čemu v Mariboru sredi največje vročine drevesa padajo."
Nastalo škodo še najlepše ponazorijo meritve Mariborske kolesarske mreže. Ta je le dva dni po poseku kostanjev v Trubarjevi izmerila temperaturo, pri čemer je termometer v senci edinega preostalega kostanja pokazal 30,8, na mestu, kjer kostanjev ni več, pa kar 46,6 stopinj Celzija. "Ob tem je treba zelo jasno povedati, da mlada drevesa nikakor ne morejo nadomestiti starih, četudi jih je trinajst, namesto sedem. Zato odrasla, stara drevesa, razumne mestne oblasti varujejo kot enega največjih mestnih zakladov," je še povedala Hren Juhart.
"Odrasla, stara drevesa, razumne mestne oblasti varujejo kot enega največjih mestnih zakladov"
Dodatno je izpostavila tudi opozorila strokovnjakov, da je pravni okvir na področju varovanja dreves v naseljih pomanjkljiv in zastarel ter da ni ustrezne zakonodaje in predpisov, ki bi urbana drevesa učinkovito varovali. To velja tako za državno, kot občinsko raven, če pa ta že obstaja, pa ni usklajena s spremenjenimi pogoji, v katerih živimo. Po mnenju civilne iniciative je zato nujno, da občina zaposli oziroma trajno angažira arborista. "Predlagamo pa tudi, da se v ta namen vzpostavi občinsko strokovno službo, ki bo spremljala stanje v prostoru in ravnanje z drevesi v vseh fazah načrtovanja, graditve in upravljanja. Ob tem morajo odgovorni na občini končno razumeti tudi, da parkirišča ne morejo imeti vedno prednost pred drevesi. V Mariboru potrebujemo več dreves, ne več betona."
Z recitacijami pesmi oziroma odlomkov iz knjig so shod podprli tudi igralki Minca Lorenci in Barbara Jamšek ter biolog in ekolog Boris Kolar.
Lobiranje za nov odlok o varstvu dreves
Že pred shodom se je javno oglasila tudi lobistka Tea Nevena Gorjup ter napovedala lobističen stik z občino oziroma županom Sašo Arsenovičem. Kot je zapisala, bo lobirala v imenu petih interesnih organizacij, Društva Park, skrb za naravno in kulturno dediščino Mestnega parka in Piramide, podjetij Nevija in Igraj pošteno ter dveh samostojnih podjetnikov, Graverstva – zlatarstva Robert Grabušnik in Biroja Donaj, storitve in trgovina Jerica Donaj. Peterica, v imenu katere bo lobirala, želi, da občina sprejme odlok o varstvu dreves in upravljanju drevesnega fonda, ki so ga že pripravili.
"Predlog odloka je zasnovan kot strokovna in upravna sistemska rešitev za drevesa v lasti ali upravljanju občine. Uvaja strokovne presoje pred pomembnimi posegi, javnost načrtovanih posegov, drevesni kataster, kakovostne nadomestne zasaditve, sodelovanje občanov, nadzor in okrepljene varovalke v prehodnem obdobju. Ne uvaja pa splošnega občinskega dovoljenja za odstranjevanje dreves na zasebnih zemljiščih," je pojasnila Gorjupova. Od župana pričakuje, da termin za sestanek sporoči najkasneje do 1. septembra.
Občina se sklicuje na mnenje iz leta 2017
Skoraj teden dni po poseku se je danes z dodatnimi pojasnili oglasila tudi občina. Kot pojasnjujejo, so celovito ureditev Trubarjeve ulice na odseku med Mladinsko ulico in severnim robom Mestnega parka načrtovali že leta 2018. V ta namen so že leta 2017 pridobili strokovno arboristično mnenje, ki ga je pripravila arboristka Tanja Grmovšek, ki je po navedbah občine priporočila celovito obnovo drevoreda z zamenjavo dreves in zagotovitvijo ustreznih rastnih pogojev za nova drevesa. Na podlagi tega mnenja je nato projektant načrta krajinske arhitekture Robert Gostinčar predvidel celotno zamenjavo drevoreda. "Za takrat načrtovano ureditev so bili pridobljeni tudi pogoji oziroma mnenja zavoda za varstvo narave in zavoda za varovanje kulturne dediščine. Ker občina v letu 2018 ni razpolagala z zadostnimi finančnimi sredstvi za celovito izvedbo, projekt takrat ni bil realiziran," so še sporočili z občine.
Hkrati so še enkrat izpostavili, da bodo jeseni zasadili dvanajst novih dreves, torej pet več, kot jih je na tem delu Trubarjeve stalo pred začetkom prenove. "Pri zasaditvi bodo upoštevani tudi omilitveni ukrepi in priporočila zavoda za varstvo narave. Pomembna razlika v primerjavi z obstoječim drevoredom bodo bistveno izboljšani pogoji za rast novih dreves, pri čemer bo uporabljen sodoben način priprave sadilnih jam po principu tako imenovanega Stockholm sistema. Namesto klasične sadilne jame, zapolnjene zgolj z zemljo, bo pod površino urejen večji koreninski prostor s kamnitim skeletom ter mešanico biooglja in komposta. Takšna ureditev omogoča koreninam več prostora ter boljši dostop do vode in zraka, obenem pa zmanjšuje zbijanje zemlje. Poskrbljeno bo tudi za ustrezno upravljanje padavinske vode, nova drevesa pa bodo opremljena z dodatnimi zalivalnimi vrečami," so še sporočili iz občine.
