Vida Božičko Štajnberger
V Halozah so letos trgatve začeli bolj zgodaj. V Ptujski kleti pravijo, da so lani prvo grozdje trgali 5. septembra, letos pa so se trgatve začele že 12. avgusta. Tudi vinogradniki opažajo, da se začetek trgatve v zadnjih letih pomika vse bolj v poletje. Letošnja letina pa bo kljub zgodnji zrelosti grozdja količinsko precej slabša. Direktor Ptujske kleti Tine Kek pravi, da je bila letošnja sezona zaznamovana z več zaporednimi vremenskimi udarci. Pozeba po njegovih besedah ni bila tako izrazita, precej več škode je povzročila toča, zdaj pa je svoje dodala še dolgotrajna suša. V Ptujski kleti trenutno ocenjujejo, da bo v Halozah pridelka od 60 do 70 odstotkov manj. Tudi vinar Bojan Kobal izpostavlja veliko razliko med kakovostjo in količino. "Pri nas že trgamo. Letos nekaj dni prej kot lani. To je tako že nekaj časa trend, da se trga prej. Kar se tiče kakovosti, je super, kar pa se tiče količin, bo slabo," pravi.
Suša na lapornatih tleh še bolj izrazita
Najbolj prizadeti so po njegovih besedah vinogradi na lapornatih tleh, kakršnih je v Halozah veliko. "Pridelek bo manjši predvsem zaradi suše, pa še toča je bila vmes. Suša povzroči predvsem, da je manj donosa iz jagod," pojasnjuje Kobal. Natančne ocene sicer še ne želi podati, vendar pričakuje, da bo pridelek za tretjino, morda celo za polovico manjši.
Da so posledice suše zelo hude, potrjuje tudi predsednik Vinarske zadruge Haloze Ivo Rajh. "Letos je narava naredila svoje. Najprej toča, potem še suša. Če gledamo povprečje Haloz, je žalostno. Trta se suši z grozdjem vred. Pridelka ni," pravi. 36 članov zadruge po ocenah Rajha skupno obdeluje približno 240 hektarjev vinogradov, vendar se njihove površine že dlje časa zmanjšujejo. Rajh opozarja, da je preprečevanje zaraščanja ena njegovih glavnih zavez. Vinogradništvo po njegovih besedah potrebuje ljudi, ki bodo pripravljeni površine ohranjati in obnavljati. Pri prevzemanju površin pa imajo tudi težave s predkupnimi pravicami. Zgodi se namreč, da imajo prednost pri nakupu oziroma najemu zemljišč lastniki večjih kompleksov, ki pa se z vinogradništvom sploh ne ukvarjajo.
Vinarska zadruga Haloze deluje že devet let in v tem času so po Rajhovih besedah uspeli vzpostaviti povezovanje na trgu, napolniti domače trgovske police in prodreti tudi na tuje trge. "Zdaj pa se nam je zgodilo, da ne bo naših pridelkov, in vprašanje bo preživetje," opozarja.
Namakanje bi bilo v Halozah zahtevno
Ob vse pogostejših sušah bo po Kobalovem mnenju treba razmišljati tudi o namakanju. To v Halozah sicer ni nemogoče, vendar bi bilo zaradi razgibanega terena in značilnosti območja dražje kot na ravninskih območjih. Ena od možnosti bi bilo tudi zadrževanje meteornih voda. "Lahko bi polovili vsaj to vodo in jo izkoristili za namakanje," meni Kobal. A tudi takšni sistemi zahtevajo velike finančne vložke. Po njegovem jih bodo vinogradniki lahko izvajali le, če bo vino dovolj cenjeno. Na zahtevnost namakanja opozarja tudi vinogradnik Gorazd Šeruga iz Gorce v Podlehniku. Pri njem je bila letošnja trgatev že opravljena. Običajno približno 30 ljudi grozdje trga dva polna dneva, letos pa je bilo delo končano že v enem dnevu. "Če ne bi bil zaposlen, se s tem ne bi mogel preživljati. Stroški trgatve so visoki, tu so še fitofarmacevtska sredstva, gorivo in naše delo. Vinogradništvo si lahko privoščim zato, ker imam službo," pravi Šeruga, ki opozarja, da letošnje težave niso osamljen pojav. Vinograde so v zadnjih letih prizadele pozebe, slab nastavek, toča, zdaj pa še suša. Vremenski ekstremi tako vse bolj vplivajo na ekonomiko pridelave.
