Miša Pušenjak
Jesen se počasi že obrača v zimo, zdaj sta na vrtu samo še dva koraka: gnojenje z gnojem, lahko tudi s kompostom, in sajenje česna. V zadnjih letih mnogi menijo, da gnojenje z gnojem lahko opravijo tudi spomladi. Pa ni povsem tako. V naslednjih odstavkih bomo spoznali, zakaj je gnojenje z organskimi gnojili, med katera štejemo tudi gnoj, potrebno, zlasti po takšnem poletju, kot je bilo letošnje.
Kaj se torej skriva v koščku tal, ki ga držimo v rokah? Mnogi zemljo z vrta pogosto vzamejo v roko, jo gledajo in skušajo po videzu ugotoviti, ali je primerna za pridelavo vrtnin. Naj povem takoj na začetku, da po videzu ne moremo presoditi, kaj vse se v tem koščku zemlje skriva. Dobro pa je poznati nekaj dejstev. Zemlja ni mrtva mineralna snov, ki ji ne moremo priti do živega. Sestavljena je iz 50 odstotkov mineralnih delcev, 25 odstotkov mora imeti vode, kar zagotovo ne preseneča, saj vemo, da rastline ne živijo brez vode, mnogi pa ne pomislijo, da je za življenje, rast in razvoj korenin nujno potrebno tudi 25 odstotkov zraka. Zato je zračenje, okopavanje, nujen postopek, kadar opazimo, da se je zemlja zbila.
V mineralnih delcih je običajno okoli pet odstotkov organske snovi, od tega pa še veliko manjši del mikroorganizmov. Pa vendar ta delček odloča, ali bodo vrtnine dobro prenašale tudi manj ugodne vremenske razmere, kakor smo jim bili priča letos poleti. Zato mora biti vse naše delovanje usmerjeno k temu, da ta del, čeprav tako majhen, vedno krepimo in poskrbimo, da je mikroorganizmov dovolj.
Organska snov v tleh še ni humus
Organska snov v tleh zaobjema vse, kar v zemlji puščamo naravnega: dele rastlin, korenine, mrtve talne makroorganizme in seveda pisan svet mikroorganizmov. Tokrat se bomo osredotočili nanj. Mikroorganizmi v tleh so zelo različna živa bitja.
Naj začnem z bakterijami. Zakaj so pomembne? Brez bakterij bi bili razgradnja organskih ostankov, kroženje dušika in številni drugi procesi v tleh bistveno počasnejši ali drugačni. Med bakterijami najdemo tudi take, ki se spopadajo s škodljivimi glivami, bakterijami in celo škodljivci v tleh.
Glive so zelo pomembne pri razgradnji rastlinskih ostankov, nastajanju stabilnejše organske snovi in povezovanju korenin z vodo in hranili. Prav tako najdemo med glivami koristne, ki se spopadajo z različnimi težavami rastlin. Posebej moram omeniti mikorizne glive, ker je njihova vloga najmanj poznana. Mikorizne glive živijo v prijateljstvu z večino rastlin. Naselijo se na koreninah in njihov volumen povečajo vsaj za sto odstotkov. Sposobne so gostiteljski rastlini od drugod priskrbeti hranila, ki jih v okolici primanjkuje. Prav tako lahko hranila, ki jih dajemo v zemljo pogosto preveč, odvedejo od rastlin. Deloma jih lahko oskrbijo tudi z vodo, če je v bližini. Mikorizne glive so pod zemljo povezane s hifami, ki sežejo zelo daleč. Seveda za svoje življenje potrebujejo zrak, zato je pomembno, da so tla ves čas zračna. Potrebujejo tudi vlažno okolje, da dobro uspevajo. Od rastline dobivajo hranila, pomembna za njihov razvoj. Mikoriznih gliv je veliko različnih, vezane so na posamezne rastlinske vrste. Zato je tako pomemben tudi kolobar. Če se nekaj let na isti površini ne pojavi njihova prijateljska rastlina, sčasoma izginejo.
Poleg gliv in bakterij najdemo v tleh še aktinomicete, skupino bakterij, ki pogosto tvorijo razvejene nitaste strukture in so po videzu podobne glivam. V tleh so zelo pomembne pri razgradnji kompleksnih organskih snovi. Arheje so samostojna velika skupina mikroorganizmov, ločena od bakterij. V tleh so bile dolgo manj raziskane. Njihova vloga je pomembna zlasti pri razumevanju kroženja dušika in ogljika. Praživali oziroma protozoji so večinoma enocelični organizmi, ki se prehranjujejo z bakterijami, glivami in drugimi drobnimi organizmi.
Ne pozabimo na talne ogorčice. Te sicer niso mikroorganizmi v strogem biološkem pomenu, saj so večcelične živali, vendar so ključne v mikroskopskem življenju v tleh. Pomembne so za prehranjevalno mrežo tal, nekatere pa so škodljivci vrtnin. Poznamo in danes lahko celo kupimo pa kar nekaj koristnih, ki nam pomagajo v boju s talnimi škodljivci.
Virusi so tudi v tleh. Večina jih ni nevarna za rastline ali ljudi, saj okužujejo bakterije in druge mikroorganizme. Virusi so pomemben, čeprav manj viden del talne mikrobne skupnosti. Alge in drugi fotosintetski mikroorganizmi so prav tako del talne mikroflore. Na površini vlažnih tal in v njihovi zgornji plasti najdemo tudi mikroskopske fotosintetske organizme. Ti so posebno pomembni na vlažnih površinah, v nekaterih vrstah tal in v okoljih z malo rastlinskega pokrova.
Kako obdržimo svet mikroorganizmov
Mora jih biti dovolj in predvsem mora biti dovolj različnih. Slednje zagotavlja dovolj širok kolobar. Za oboje pa zračna, vlažna zemlja z dovolj organske snovi, ki je njihova hrana.
Zaradi gliv in bakterij je nujno, da je zemlja zračna in vlažna, zato je poleti namakanje nujno. V poletni vročini veliko zanje naredi tudi zastirka. Zame je boljša naravna, a prav nobene težave ni, če se iz različnih razlogov odločite za folije. Nujno pa je, da je za vse koristne glive in bakterije dovolj hrane, to je humusa. Z vsako rastlino z vrta odnesemo tudi humus. Si predstavljate, koliko organske snovi, ki jo je rastlina "pojedla", odnesemo z eno glavo zelja? Zato je gnojenje z organskimi gnojili tako nujno. Mineralna, umetna gnojila niso strupena za človeka, zmanjšujejo pa različnost in številnost mikro- in makroorganizmov v tleh.
Z gnojem samo jeseni
Organskih gnojil je več. Resda najpogosteje mednje uvrščamo kompost in gnoj, a organska gnojila so na različne načine lahko tudi rastline, pepel in celo ovčja volna. A če ste se odločili, da gnojite z gnojem, je zanj čas jeseni. Zakaj? Ker gnoj še ni hrana za rastline, še manj za mikroorganizme, ki prebivajo v naši vrtni zemlji. V gnoju so drugi mikroorganizmi, ki ga kompostirajo. Ta proces traja okoli dva meseca, a mora biti zemlja že topla. Zato s tem, ko damo gnoj v tla spomladi, za najmanj dva meseca povzročimo v zemlji revolucijo, boj med mikroorganizmi. Takrat se ti ne posvečajo rastlinam in jim ne pomagajo. Dva meseca lahko celo škodijo koreninam rastlin, predvsem mladim. Nujno je torej, da z gnojem gnojimo jeseni. Smiselno je pred gnojenjem narediti analizo tal, da vemo, koliko gnojiti. Pa vendar, na splošno velja nekaj pravil.
Gnoj moramo v tla zakopati ali pomešati z zemljo, drugače hranila izhlapevajo, del plinov pa je tudi toplogrednih. Gnoja ne marajo vse vrtnine, korenovkam škodi, prav tako povzročimo težave lukovkam, predvsem pa metuljnicam oziroma stročnicam. Gnoj daje hrano rastlinam najmanj tri leta, zato vsako leto pognojimo samo tretjino vrta. Seveda s to tretjino krožimo. Velja, da ob normalnih rezultatih analize zemlje porabimo do 2,5 litra hlevskega oziroma govejega gnoja na kvadratni meter zemlje. Enako velja za konjski gnoj, svinjskega damo nekaj manj. Tudi gnoja drobnice damo manj, gnoj zajcev in perjadi pa je izjemno močan, zato ga porabimo petkrat manj. Seveda to velja zelo posplošeno, odvisno je od hrane živali, leta ... Glede na letošnje poletje, ki je prizadelo tudi zemljo, menim, da lahko damo gnoja nekaj malega več. Še bolje pa je, da spomladi tla obogatimo še z domačim kompostom.
Kupljena organska gnojila so boljša izbira kot mineralna, umetna, lahko topna. Vendar vsega, kar zemlji vračata gnoj in kompost, ne dajejo. Zato skupaj z njimi uporabite domači kompost in predvsem rastline za zeleno gnojenje. Samo živa in zdrava zemlja je zagotovilo, da bodo vrtnine dobro prenesle tudi iz leta v leto bolj neprijetne vremenske razmere. Zlasti letos je pomembno, da zemljo revitaliziramo z organskimi gnojili.
