Nasveti Miše Pušenjak: Poletje se počasi končuje - kaj zdaj?

Včasih so menili, da je po veliki maši poletja konec in se pričenja jesen. Vreme se je sicer zadnja leta precej spremenilo, a vseeno se tudi konec avgusta ukvarjamo bolj s spravilom pridelka kot z novimi setvami. Kljub temu se tudi običajna poletna opravila na vrtu nadaljujejo. Padavin še zdaleč ni bilo dovolj, da bi se na primer končalo namakanje. Ne pozabite, prav nihanja količine vode v tleh povzročijo, da ima paradižnik težave s pomanjkanjem kalcija in kalija. Obe hranili pa sta odgovorni tudi za odpornost rastlin. Če ju v rastlini ni dovolj, ima ta z boleznimi še več težav. Kaj torej zdaj še delamo na vrtu?

Rastlinjaki

Najbolj me skrbi, da boste ponoči ponovno pričeli zapirati rastlinjake. Nekateri imajo celo teorijo, da jih zapirajo, da ne bi prišlo do okužb od zunaj. Nikar! Noči še niti približno niso dovolj hladne, da bi bili taki ukrepi potrebni. Najhuje je, če boste v rastlinjakih ustvarili previsoko zračno vlago. Potem je nevarnost za bolezni zelo visoka. Zato naj rastlinjaki ostanejo ponoči povsem odprti.

Res pa je, da svetujem zdaj, da najprej poberete vse zrele plodove paradižnika in tudi ostalih plodovk. To je nujno, da boste razbremenili rastline. Plodovi so zanje veliko breme, saj prav vanje vlagajo največ energije. Če je plodov veliko, potem zmanjka energije za obrambo pred boleznimi.

Paradižniku lahko porežete tudi vse liste do zadnjih potrganih plodov. Sama bi sicer tudi porezala vrhove nad peto, šesto etažo, a to je vaša odločitev. S tem boste namreč dosegli, da plodovi, ki so že na rastlini, dobro dozorijo. Vrhovi namreč prav tako jemljejo hranila in energijo rastlini. Ko jih odrežete, ostanejo vsa hranila na razpolago plodom, ki so še na rastlini, prav tako pa zadostujejo tudi za odpornost rastline.

Potem pa rastline poškropite z enim od krepiteljev rastlin, da jim daste dodatno energijo oziroma jim pomagate, da svojo energijo racionalnejše uporabijo. Uporabite lahko čaj iz cvetov ognjiča ali regrata, lahko tudi rmanovih cvetov. Prav tako se lahko odločite za pripravek iz njivske preslice. Ponovite zadevo enkrat tedensko. V trgovinah so to pripravki, ki vsebujejo alge ali aminokisline - pa tudi rastlinske izvlečke, kot je vrbino lubje. Če pa so na listih že prvi znaki bolezni, lahko uporabite tudi bakrena listna gnojila ali pripravek iz sode bikarbone. Najbolje pa je, da ju uporabite izmenično. Oboje dviguje odpornost rastlin in s tem neposredno pomaga rastlinam v boju proti boleznim. Dovoljena sta v ekološki pridelavi.

Korenovke

Vreme, ki smo mu bili priča, bo hitro spodbudilo tudi cvetenje dozorelih korenovk, predvsem korenčka. Zato svetujem, da korenček, ki ste ga sejali zgodaj spomladi, zdaj populite. Lahko ga tudi posušite, saj je zdaj za shranjevanje v kleteh še skoraj prezgodaj. Mnogi že imate električne sušilnice. Korene najprej dobro umijte in osušite. Potem jih narežite na tanjše obroče in dajte v sušilnico. Vendar vedno sušite samo eno vrsto korenčnic, saj je čas sušenja različen. Prav tako naj se vam ob sušenju ne mudi. Temperatura naj bo največ 50 ºC, saj se pri višjih temperaturah razgradijo, uničijo najboljše sestavine. Čas sušenja pa je seveda odvisen od sestavin. Med sušenjem občasno preverjajte, kako daleč je. Zelenjava mora obdržati barvo, mehkobo, ne sme postati povsem trda.

Posušene in ohlajene delce korenčnic lahko shranite v kozarcih za vlaganje in uporabljate v juhah tako, kakor uporabite svežega. Lahko pa posamezne korenčnice skupaj s posušenimi listi peteršilja, luštreka, zelene … zmeljete in zmešate. Tako dobite domačo vegeto. Domačo vegeto lahko naredite tudi drugače. Še sveže vrtnine, ki po vašem okusu sodijo v juho in druge jedi, zmeljete v domačem sekljalniku, dodate grobo mleto morsko sol. Količina soli je okoli 20 dag na kilogram zelenjavne mase. Lahko dodate tudi kvalitetno olivno olje. Vse skupaj dobro natlačite v manjše kozarce in jih dobro zaprite.

Zelo pomembno je, da sušeno ali samo zmleto zelenjavo hranite v povsem temnem in hladnem prostoru, da ohranite vse, kar so rastline skupaj s soncem shranile za zimo.

Kaj še lahko sejemo in sadimo

Spraznile se bodo grede korenčka, krompirja, solate, mnogi potem vse skupaj zasadite z radičem. In potem je pozimi pol vrta pod radičem, do pozne jeseni pa je prekrit z endivijo. Nikoli ne pozabite, radič in endivija sta občutljiva na ozek kolobar. Na isto mesto lahko prideta najpogosteje vsako tretje leto. Zato ne gre celega vrta zdaj zasaditi s tema rastlinama.

Lahko posejemo še kar nekaj vrtnin s kratko vegetacijo, kot sta motovilec in špinača, ta dva bosta še za jesensko uživanje. Ponovno posejemo korenček, morda celo peteršilj, ki bosta prezimila, da boste spomladi imeli mladi korenček za juhe, potem se vam ne bo tako zelo mudilo s setvami prezgodaj spomladi. Tudi blitvo je smiselno posejati ponovno in spomladi še kar nekaj časa pobirati mlade liste. Blitva je najbližja sorodnica solate, ima enake koristne snovi. Razlika je le, da je precej večja rastlina. Na manjši površini pridela veliko veliko več listja. Iz tega listja pa lahko naredite povsem enako jed kot iz listja špinače. Blitva prav tako brez težav prezimi.

Seveda je za sajenje česna in čebulčka za mlado čebulo še prezgodaj. A mnogi ste že pozabili, da čebulo, ki jo spomladi in zgodaj spomladi uporabljamo kot mlado čebulo, lahko tudi posejete. Za to pa je čas zdaj. Najpogosteje sicer sejemo majski srebrnjak, ni pa nujno. V trgovinah lahko kupite seme različnih sort, ki jih sicer drugače prek čebulčka vzgajamo za jesen in zimo. Če vam je všeč bogata aroma ptujske čebule, lahko posejete le to. Prav tako lahko posejemo holandsko ali belokranjko. Če imate radi tudi nekoliko debelejšo, a še vedno sočno in mlado čebulo, je setev boljša izbira od čebulčka. Posejana čebula namreč ne bo zacvetela.

V rastlinjakih pa kasneje, nekje konec oktobra ali celo prej, lahko posadite čebulček, saj boste tam prostor potrebovali nekoliko prej. Seme posejte v eno vrstico, kar dokaj na gosto, potem pa boste rastline konec oktobra razsadili. Lahko pa jo posejete tudi v lončke in boste kasneje presajali sadike. Posebej pride to prav, če zdaj prostora za čebulo še nimate.

Sejemo tudi rukolo, azijske listnate rastline, sadimo sadike letnih sort solate. Za zimske sorte je še prezgodaj. V rastlinjak lahko še vedno posejete tudi nizek stročji fižol. Grah v jeseni se pogosto slabše obnese. A nič hudega, boste pa posejali koristne rastline za zeleno gnojenje.

Za sajenje sadik brstičnega in listnatega ohrovta je že prepozno, tudi sorte zelja za kisanje zdaj ne bodo več naredile. Lahko pa še vedno sadite sadike brokolija in cvetače, ki v jesenskih rokih delajo veliko bolje. Prav tako lahko posadite nekaj sadik nadzemne kolerabice. Za setev podzemne je že izredno pozno, a z nekaj sreče in toplo jesenjo boste pridelek še dobili.