Nasveti Miše Pušenjak: Tudi na vrtu je treba analizirati zemljo

Zemlja je naše osnovno orodje, s katerim delamo na vrtu. Ima številne lastnosti, ki pomembno vplivajo na dobro počutje, s tem pa tudi na zdravstveno stanje vrtnin in tudi drugih rastlin. Na stanje, kvaliteto zemlje ima vpliv veliko stvari, na nekatere lahko vplivamo, na druge pa ne. Človek s svojim delovanjem najpogosteje vpliva na založenost tal s hranili, torej gnojenjem, tudi na pH tal, na strukturo tal in s kolobarjem tudi na stanje škodljivih (in koristnih) mikro in makro organizmov v tleh. Poglejmo si posamezne osnovne lastnosti tal.

Na teksturo tal nimamo vpliva

Osnovna lastnost, tekstura, je odvisna od matične podlage, na kateri je vaša zemlja nastajala. Ali je peščena, glinasta, meljasta, ali pa, najpogosteje, nekaj vmes, nam torej pove tekstura. Tekstura pove, iz kako velikih delcev je sestavljena vaša prst. A pove tudi nekaj o tem, kako moramo ravnati z našo zemljo, kdaj lahko sadimo …

Peščena tla imajo zelo velike delce. Zato voda hitro izhlapeva in se hitro izsušijo. To je dobro, saj lahko tla hitro po dežju ali spomladi ponovno obdelujemo, slabo pa, ker v takih tleh ne moremo pridelovati zelenjave brez namakanja. Namakati je treba tudi jeseni in celo pozimi. Ste že kdaj imeli zelo grenak radič? Grenak je zaradi pomanjkanja vode. Tudi prezimne sorte je treba pozimi, če je zelo suho, namakati. Še eno odlično lastnost imajo peščena tla, zelo topla so. Spomladi se zelo hitro ogrejejo. Zato so idealna za pridelovanje zelenjave. Zadrževanje vode pa izboljšujemo z rednim gnojenjem z organskimi gnojili, a ne s kupljenimi briketi. Potrebujejo kompost ali gnoj, tudi rastline za zeleni podor so odlične. Najlažje jih prepoznamo po tem, da jih ne moremo stisniti v grudi ali narediti svaljka iz njih.

Njihovo popolna nasprotje so glinasta tla. Ta vsebujejo najmanjše delce. Ti med seboj puščajo malo prostora, zato so tla zelo hitro brez zraka, se zbijejo, so trda, grudasta. Spomladi se dolgo ogrevajo, zato je v njih zgodnja spomladanska obdelava najpogosteje nemogoča. So pa odlična v sušnih poletjih, saj glina dobro zadržuje vlago, suša pride zelo pozno. Taka tla zahtevajo redno, pogosto rahljanje, okopavanje. Predvsem pa zahtevajo veliko količino rastlinske mase, organske snovi. Ponovno je gnoj tisti, ki jih z leti naredi zelo primerna za pridelavo zelenjave, posebej poleti. Poleg gnoja zahtevajo redno setev rastlin za zeleni podor. Gnoj je treba spraviti v tla v toplem delu jeseni, saj za svoje dobro delovanje potrebuje veliko zraka in toplote. Spomladi bo začel delati prepozno. Ne uporabljajte peletiranih kupljenih organskih gnojil, saj se bodo tla še bolj zbita. Če pa nimate druge izbire, se trudite v tla na kakšen drugačen način spraviti čim več rastlinske mase. Uporabljajte naravne, pokošene zastirke, ovčjo volno, spomladi jih rahljajte tudi s kremenčevimi peski ali agro zeolitom. Seveda je ob uporabi gnoja smiselna tudi uporaba komposta, ki ga lahko uporabljate v velikih količinah. Glinasta tla lahko brez težav oblikujemo v svaljek, ki ob pregibanju ne poka. Če pa poka, predvsem pa se močno sveti, je v tleh del večjih, meljastih delcev.

Kako so sestavljena naša tla, je odvisno od njihovega nastanka, mi jih lahko samo počasi (nikoli ne delajte ničesar na hitro, na silo) spreminjamo v ugodna tla za pridelovanje vrtnin. Najbolj pomembno je, da imamo v tleh dovolj humusa. Prav letošnje poletje je naredilo tudi zemlji veliko škode. Zemlji bomo najbolj pomagali, če jo letos celo nekoliko bolj obilno pognojimo z organskimi gnojili. A pretiravati vseeno ne smemo, da ne bo škoda še večja. Kako gnojiti, nam pove samo analiza tal. Mnogi se zanašajo na barvo, na otip, na izgled, na rastline, ki tam rastejo. Od človeka obdelana, spremenjena zemlja nam takih znakov ne pokaže. Samo analiza pove, koliko je v zemlji resnično rastlinam dostopnih hranil.

Koliko je v zemlji rastlinam dostopnih hranil

Analiz zemlje je več. Tudi natančno teksturo tal ugotavljamo z analizo. Prav tako lahko iščemo v zemlji ostanke kemijskih snovi, težkih kovin … a zdaj govorim o tisti analizi, ki bi jo moral imeti narejeno tudi na vrtu vsak. Šele ta nam pove, kako in koliko lahko gnojimo. Najpogosteje so namreč tla prezaložena s posameznimi hranili, s tem pa je prehrana rastlin nepravilna. Tako, kakor vsa živa bitja, pa so rastline lahko odporne le, če so pravilno (ne preveč, ne premalo) prehranjene.

Analiza zemlje nam pove, koliko je v njej rastlinam dostopnih hranil. Pri nas analize izvajajo nekateri Kmetijsko gozdarski zavodi in Kmetijski inštitut Slovenije v Ljubljani. Laboratoriji so torej na Kmetijsko gozdarskih zavodih v Mariboru, na Ptuju, v Novem mestu, v Murski Soboti in v Novi Gorici ter na Kmetijskem inštitutu v Ljubljani. Analize delajo tudi nekateri privatni laboratoriji po Sloveniji.

Za pravilni rezultat analize zemlje je najbolj pomembno, da vzamemo vzorec zemlje enakomerno po izbrani površini in v pravilni globini. Zelo pomembno je, da pravilno vzamemo vzorec zemlje. V laboratorij nesemo približno en kilogram zemlje (v globini 20-25 cm je na enem hektarju povprečno 20.000 ton zemlje). Če torej ne vzamemo pravilno vzorca, potem je rezultat lahko zelo napačen.

Najbolj pravilno je jemanje vzorca s posebno sondo. Običajno si te sonde lahko sposodimo v laboratoriju. Gre za to, da moramo vzeti vzorec enakomerno po celi parceli ali vrtu, a tudi enakomerno po izbrani globini. Globina je odvisna od rastline, ki jo bomo gnojili in zanjo potrebujemo gnojilni načrt oziroma nasvet. Na vrtu je globina vzorca enaka globini prekopavanja oziroma 15-20 cm. V tej globini se nahaja večina korenin vrtnin, ki bodo srkale hranila. Na zelenici je globina korenin največ 10 cm, zato jemljemo vzorec samo v tej globini. Če bi šli globlje, bi bil rezultat analize popolnoma napačen in ne bi veljal za travo. V sadovnjaku so korenine globlje. Običajno se svetuje, da se vzameta dva vzorca, prvi je na globini 0-30 cm, drugi pa 30-60 cm.

Poleg pravilne globine je pomembno, da vzorec vzamemo enakomerno po celotni površini. To pomeni, da sondo zabijemo v tla vsaj 10- do 20-krat, odvisno od velikosti površine, lahko še večkrat. Na vrtu to pomeni, da zabijemo sondo vsaj enkrat na vsaki gredici, tudi tisti, na kateri rastejo trajnice (na primer jagode).

Če ne moremo do sonde, potem lahko v najslabšem primeru vzamemo vzorec zemlje tudi z lopato za prekopavanje. Vendar naj bo ta lopata štirikotna, ne trikotna. Zagotoviti moramo enakomeren odvzem tudi po globini. Lopato zabijemo v tla pravokotno in prvo zajeto zemljo zavržemo. Nato pa po ravnem delu roba, ki smo ga naredili v jami, vzamemo čim tanjši trak zemlje do globine, ki jo obdelujemo in to zemljo damo v vedro.

Na tak način naberemo preveč zemlje. Najbolj prav je, da prinesemo v laboratorij kar vso zemljo. Če pa je tega res preveč, potem je nujno, da zemljo res dobro premešamo v vedru. Zdrobimo grude in svaljke. Nato pa zadostno količino zemlje stresemo v označeno vrečko.

Kdaj pa damo zemljo v analizo? Upam, da je vsem jasno, da pred tem ne smemo gnojiti. Vzorec zemlje jemljemo vedno po končani rastni dobi v tekočem letu in pred gnojenjem. Če gnojimo v jeseni, moramo torej zemljo vzeti prej. Ker traja analiza vsaj teden dni, za gnojenje pa je zelo dobro, da rezultate le te že poznamo, moramo torej vzorec zemlje odnesti v laboratorij vsaj deset dni pred nameravanim gnojenjem.

Rezultati analize

Posvetila se bom samo rezultatom analize, ki prihaja iz naših, slovenskih laboratorijev. Osnovna je analiza vsebnosti rastlinam dostopnega fosforja v obliki (P2O5) v tleh, rastlinam dostopnega kalija (K2O) in analiza pH v tleh. Sama pa za ustrezen nasvet želim še podatek o vsebnosti humusa v tleh. Zanj morate torej posebej zaprositi.

Ko dobimo rezultate analize, običajno ne vemo, kaj pomenijo. Ker zmanjkuje prostora, si danes oglejmo samo, kakšen je idealen pH tal za naše vrtnine. Poglejmo si torej, kaj pomenijo številke, ki so zapisane na rezultatih analize. Reakcija tal – pH vrednost – nam pove, ali imamo opravka s kislo, nevtralno ali bazično (alkalno) reakcijo tal. Mnogi pH reakciji tal sploh ne posvečajo pozornosti, saj ne vidijo neposrednih težav, ki jih povzroča napačen pH tal. V ekološkem kmetovanju pa je osnovna zahteva, da se rastline dobro počutijo. Prenizka ali previsoka pH reakcija tal pa povzroča, da rastlinske korenine selektivno sprejemajo posamezna hranila. Na sprejem nekaterih hranil pH manj vpliva kakor na sprejem drugih hranil. Rastline tako sprejemajo hranila v nepravilnem razmerju, kar je zanje že lahko težava. Poleg tega se zaradi tega nekatera hranila v tleh kopičijo in zmeda se še dodatno povečuje.

Če je pH večji kot 7,2, so tla alkalna (bazična), nevtralna so od 6,8 do 7,2, zmerno kisla od 5,6 do 6,7, kisla pri 4,5-5,5 in močno kisla, če je pH manj kot 4,5

Prenizke pH popravljamo z apnenjem. Na srečo so apnenci naravni materiali, ki jih lahko uporabljamo na ekološkem vrtu. Kar nekaj pripravkov dobimo tudi v naših trgovinah.

Previsok pH pa je težje popravljati. Vsaj ob sajenju plodovk in krompirja, da v tla zadelate nekaj kisle šote, če analiza pokaže, da je pH višji od 7.

Zagotovo vas zanimajo tudi ostali faktorji, o njih pa v naslednjem članku.