Ogrevanje je eden večjih stroškov gospodinjstev, saj moramo v Sloveniji domove ogrevati več kot 200 dni na leto. Pri odločitvi, kateri energent izbrati, zato ne štejejo le začetni stroški naložbe, temveč tudi cena energenta, učinkovitost ogrevalnega sistema in udobje pri njegovi uporabi. Zemeljski plin je ena od možnosti za posodobitev ogrevanja, zlasti v stavbah, kjer je že na voljo plinovodno omrežje. Zakaj se velja odločiti zanj?
1. Nižji stroški
Eden glavnih razlogov za prehod na zemeljski plin so lahko nižji stroški ogrevanja. Gospodinjstva, ki uporabljajo starejše in manj učinkovite ogrevalne sisteme, lahko z vgradnjo sodobnega plinskega kondenzacijskega kotla zmanjšajo porabo energije in s tem tudi izdatke. Prihranek je odvisen od dosedanjega energenta, porabe, stanja stavbe in cen energentov, v ugodnih primerih pa lahko doseže tudi do 70 odstotkov.
Pred odločitvijo je priporočljivo primerjati celotne stroške različnih rešitev. Upoštevati je treba tako začetno naložbo v napravo in priključitev kot tudi pričakovane letne stroške goriva, vzdrževanja in obratovanja. Pomembna prednost zemeljskega plina je, da je lahko naložba v plinski kondenzacijski kotel razmeroma ugodna v primerjavi z nekaterimi drugimi ogrevalnimi tehnologijami.
2. Učinkovita sodobna tehnologija
Sodobni plinski kondenzacijski kotli izkoriščajo tudi del toplote, ki bi se pri običajnem zgorevanju izgubila z dimnimi plini. Tako lahko energijo porabljajo učinkoviteje kot starejše naprave, to pa se pozna pri porabi goriva. Poleg ogrevanja prostorov lahko zagotavljajo tudi pripravo tople sanitarne vode.
Pri prenovi ogrevanja je pomembno, da moč naprave ustreza potrebam stavbe. Predimenzioniran ali neustrezno nastavljen sistem namreč ne zagotavlja optimalnega delovanja. Smiselno je preveriti tudi stanje toplotnega ovoja, izolacijo in tesnjenje oken, saj lahko z zmanjšanjem toplotnih izgub dodatno znižamo porabo energije.
3. Več udobja in manj dela
Zemeljski plin po plinovodnem omrežju priteka neposredno do objekta, zato uporabniku ni treba skrbeti za naročanje in skladiščenje goriva. Prav tako odpade redno nalaganje goriva.
Plinski kotli so praviloma kompaktni in tihi, sodobni sistemi pa omogočajo avtomatizirano uravnavanje temperature. Uporabnik tako lažje prilagaja ogrevanje svojim potrebam, pri čemer naprava ob pravilni namestitvi in vzdrževanju zagotavlja zanesljivo delovanje.
4. Manj prašnih delcev v lokalnem okolju
Izbira ogrevalnega sistema vpliva tudi na kakovost zraka. Pri zgorevanju zemeljskega plina nastaja bistveno manj prašnih delcev kot pri kurjenju lesa v številnih manj učinkovitih pečeh, zato lahko prehod na plin pripomore k zmanjšanju lokalnega onesnaževanja z delci.
Tudi pri zemeljskem plinu nastaja ogljikov dioksid, zato ga ne moremo obravnavati kot brezogljičen energent. Vendar lahko sodobna plinska naprava v primerjavi z nekaterimi starejšimi sistemi pomeni izboljšanje z vidika učinkovitosti in lokalnih emisij. Pri presoji okoljske ustreznosti je treba upoštevati tudi vrsto dosedanjega energenta in celotno porabo energije v stavbi.
5. Preprosta priključitev, kjer je omrežje že na voljo
Plinovodno omrežje je v Sloveniji razvejeno in omogoča priključitev v številnih občinah. Po podatkih spletne strani Zemeljski plin je uporaba mogoča v 86 slovenskih občinah, omrežje pa oskrbuje več kot 135.000 odjemalcev. Ali je priključitev mogoča tudi na vašem naslovu, je treba preveriti pri lokalnem operaterju distribucijskega sistema.
Postopek je odvisen od obstoječe infrastrukture, načina izvedbe priključka in potrebnih del v objektu. Če je plinovod že napeljan do hiše, je lahko prehod preprostejši, saj je treba urediti ustrezno notranjo napeljavo in namestiti plinski kotel. Stroški so odvisni od konkretnih razmer, zato je pred odločitvijo priporočljivo pridobiti ponudbo za izvedbo na ključ.
Pri izbiri energenta je treba upoštevati tudi dolgoročne cilje energetske prenove in prihodnje cene energentov. Zemeljski plin je fosilno gorivo, zato je smiselno primerjati tudi druge možnosti, denimo toplotno črpalko, ter presoditi, katera rešitev je glede na značilnosti stavbe, razpoložljivo infrastrukturo in finančne zmožnosti najprimernejša.
