KPK je zaključila več tako imenovanih predhodnih preizkusov prijav, ki so vsebovale očitke o nasprotju interesov najvišjih nosilcev oblasti.
Imenovanje Francija Matoza za ministra
V začetku junija je KPK prejela več prijav, ki so se nanašale na domnevne kršitve pri imenovanju Francija Matoza na funkcijo ministra za notranje zadeve in javno upravo. Med očitki so bile izpostavljene prijateljske in poslovne povezave med njim in predsednikom vlade Janezom Janšo, ki ga je predlagal za funkcijo ministra. Ker pa ima v skladu z ustavo in z zakonom o vladi premier pristojnost predlaganja kandidatov za ministre, vendar o njihovem imenovanju ne odloča premier, temveč državni zbor, je KPK ugotovila, da Janez Janša v primeru imenovanja Francija Matoza ni imel odločevalske vloge, zato o nasprotju interesov v tem primeru ni mogoče govoriti, so sporočili iz KPK.
Golob na Ugljanu
Komisija je zaključila tudi z obravnavo več prijav, ki jih je prejela februarja letos in so se nanašale predvsem na sume nepravilnega ravnanja nekdanjega predsednika vlade Roberta Goloba v povezavi z njegovim bivanjem na otoku Ugljan ter na očitke o zlorabi sredstev določenih družb v državni lasti pri sodelovanju s podjetjem DC Limited.
KPK v konkretnem primeru ni potrdila utemeljenega suma kršitev nasprotja interesov. Iz znanih podatkov namreč ni bilo izkazano, da bi bil Golob v uradnem položaju odločal ali vplival v korist povezanih oseb, pri čemer bi bil ustvarjen videz pristranskosti. Zgolj dejstvo, da so se posamezniki družili v zasebnem času, zunaj uradnega delovanja takratnega predsednika vlade, pa je premalo, da bi lahko govorili o nasprotju interesov. Presoja pristnosti objavljenega računa plačila Golobove nastanitve na Hrvaškem pa je v pristojnosti policije, ki je bila o sumih obveščena skupaj s KPK.
KPK tako ni potrdila utemeljenega suma kršitev iz lastnih pristojnosti, zato zadeve ni sprejela v nadaljnjo obravnavo. Korupcijska tveganja, ki izhajajo iz očitkov glede sumov zlorabe sredstev državnih podjetij za uresničevanje političnih interesov, pa bo naslovila v priporočilih o ustreznejšem upravljanju zaznanih tveganj na področju financiranja političnih strank, ki jih pripravlja.
Politična funkcija predsednika državnega sveta Marka Lotriča
V nadaljnjo obravnavo na KPK prav tako niso sprejeli prijave na račun Marka Lotriča, prejete aprila. Nanašala se je na domnevno nasprotje interesov predsednika državnega sveta zaradi njegovega hkratnega opravljanja funkcije predsednika politične stranke, ki je po novem zastopana v državnem zboru. Takšno hkratno opravljanje funkcije sicer v skladu z ustavo in zakonom o državnem svetu ni nezdružljivo.
Komisija tako v konkretnem primeru ni ugotovila kršitev, ker ni prišlo do konkretnih odločitev, pri katerih bi bilo mogoče dokazovati nasprotje interesov. Opozarja pa, da takšne situacije ustvarjajo sistemsko tveganje za nastanek nasprotja interesov in zmanjšujejo zaupanje javnosti v neodvisnost ter nepristranskost državnih institucij. Zato KPK pripravlja priporočila, kako takšna tveganja odpravljati.
Komisijo za preprečevanje korupcije od aprila letos vodi Katarina Bervar Sternad. Po zakonu člane KPK imenuje vsakokratni predsednik republike, tako da je Bervar Sternad postavila Nataša Pirc Musar. V koalicijskem sporazumu nove vlade pa je SKOK, novi organ, tudi za ostrejši protikorupcijski boj, tako so razložili v vladnih strankah, pri čemer načrtujejo nedvisno KPK, ki kontrolira med drugim politike, vkomponirati v novi organ, kar pa je sporno.
