
Kabinet predsednika vlade je objavil javno naročilo za najem poslovnega letala s posadko. Gre za naročilo male vrednosti, a končna vrednost v razpisni dokumentaciji ni navedena. Kot je možno prebrati na portalu javnih naročil, je predmet javnega naročila sukcesivno najemanje poslovnega letala s posadko, kar pomeni, da bo naročnik v času trajanja pogodbe letalo najemal po potrebi. Naročilo še predvideva, da je v posameznem najemu letala lahko v naročilo vključena tudi pogostitev s hrano in pijačo med letom. Prav tako naročilo vključuje možnost označitev in opremo letala z oznakami, torej bi bilo lahko letalo ob določenih priložnostih označeno z državnimi simboli. Poleg tega je določeno še, da mora imeti ponudnik za izvedbo storitev, ki so predmet javnega naročila, v svoji floti vsaj eno poslovno letalo: "Storitev se izvaja na način, kot je določen v osnutku okvirnega sporazuma v skladu z naročnikovimi potrebami in razpoložljivimi proračunskimi sredstvi. Storitve, ki so predmet javnega naročila, se bodo izvajale v obdobju 24 mesecev od obojestranskega podpisa okvirnega sporazuma oziroma do porabe sredstev, če bodo ta porabljena pred iztekom navedenega obdobja."
V kabinetu predsednika vlade pojasnjujejo, da je bilo javno naročilo pripravljeno v skladu z ustaljeno prakso: "S pogoji, kot so bili tudi v prejšnjih obdobjih, in sicer zaradi poteka prejšnjega okvirnega sporazuma. Obdobje 24 mesecev je predvideno zaradi racionalizacije." Pri tem poudarjajo, da se okvirni sporazum sklepa izključno za primere, ko uporaba vladnega letala Falcon zaradi rednega servisa ali okvare ne bi bila mogoča ali v primeru zasedenosti falcona: "Zaenkrat še ni predvidenih poti, ki naj bi jih opravili z najetim letalom."
Kakšno bo moralo biti letalo?
Letalo, ki ga želijo najeti v kabinetu predsednika vlade, mora glede na karakteristike, določene v razpisni dokumentaciji, imeti kapaciteto za prevoz vsaj šestih potnikov, pri čemer ga mora upravljati veččlanska posadka. Letalo mora imeti dolet vsaj 1700 kilometrov in biti sposobno leteti s hitrostjo vsaj 500 kilometrov na uro. Prav tako mora biti z njim možno operacije izvajati podnevi in ponoči, imeti mora tudi zmožnost letenja v znanih pogojih zaledenitve. Glede na podane zahteve bo verjetno primarni namen letala prevoz manjših delegacij na različne evropske destinacije. Letalo bi bilo tako recimo primerno za obisk Bruslja ali drugih političnih središč, kot sta Strasbourg in Ženeva, držav srednje Evrope in Balkana.

Kolikokrat se je lani letelo s falconom?
Kot rečeno, ima vlada sicer za protokolarne prevoze in za uradne ter delovne obiske v tujini na razpolago letalo Falcon 2000 EX, ki pa ga lahko sicer uporabljajo tudi predsednica države, predsednik državnega zbora, predsednik državnega sveta, predsednika ustavnega in vrhovnega sodišča ter varuh človekovih pravic. Cena ure letenja je določena s sklepom vlade in znaša 4028,49 evra brez DDV. V lanskem letu je bilo opravljenih 217 letov s falconom. Najdražji je bil obisk predsednice republike v ZDA in Kanadi, kamor je s falconom odpotovala septembra. Tam je obiskala New York, Cleveland in Toronto, letalo pa je imelo vmesni postanek na Islandiji. Šest letov je skupno stalo 64 tisoč evrov. Sledi pot predsednice v Afriko, kjer je maja lani z vladnim letalom s postankom v Egiptu obiskala Kenijo, Madagaskar in Etiopijo. Šest letov je skupno stalo 51 tisoč evrov. Tretja najdražja je bila pot prejšnje zunanje ministrice Tanje Fajon, ki je novembra s falconom obiskala Angolo s postankom v Nigeriji. Štirje leti so skupaj stali skoraj 36 tisoč evrov.
Ko se je falcon pokvaril, tudi na krov k tujim državnikom
Kot smo že poročali, so bile težave s falconom v preteklosti že večkrat predmet kritik politikov. Tako se je leta 2023 morala Nataša Pirc Musar s kronanja britanskega kralja Karla III. v Londonu domov vrniti z letalom takratne slovaške predsednice. Takrat je Pric Musarjeva za Pop TV tudi izrazila mnenje, da bi morala imeti Slovenija še eno vladno letalo, za Večer pa so v uradu predsednice dodatno pojasnili, da je bila izjava podana na podlagi pogostih okvar vladnega letala. Prejšnji predsednik vlade Robert Golob je bil prav tako primoran zaradi okvare falcona na krov tujega državniškega letala, in sicer je leta 2024 iz Bruslja v Pariz odletel s francoskim predsednikom Emmanuelom Macronom. Tudi Golobova vlada je najemala poslovno letalo v primerih, ko falcon ni bil na voljo, pri čemer so sklenili sporazuma z družbama Janez let in Flycom Aviation. Če je v določenem trenutku več interesentov za uporabo vladnega letala, je določen vrstni red upravičencev, in sicer imata predsednica države in predsednik državnega zbora prednost pred predsednikom vlade.
Timotej Milanov









