Barbara Bradač
Zaključek šolskega leta je za številne učence stresno obdobje, še posebej za tiste, ki jih čaka popravni izpit. Na eni izmed mariborskih osnovnih šol pa je razočaranje ob neuspehu prejšnji teden preraslo v dogodek, kakršnega dolgoletni zaposleni ne pomnijo.
Potem ko je učenka izvedela, da bo morala opravljati popravni izpit, je v razredu doživela čustveni izbruh. Po navedbah naših virov je med kričanjem izrekla tudi grožnje, da bo "vse pobila". Učiteljica je takoj ukrepala, učenko odstranila iz razreda, nato pa jo je prevzela šolska svetovalna služba. Ker so bile izrečene grožnje resne, je šola o dogodku obvestila policijo. Policisti so opravili razgovore z učenko, njenimi starši in zaposlenimi na šoli. Pregledali so tudi njeno šolsko omarico in torbo. Nevarnih predmetov niso našli.
Po informacijah iz šole je najstnica pozneje svoje ravnanje obžalovala. A predvsem učiteljici, ki se je znašla v središču izbruha, pa tudi učencem, ki so bili priča grožnjam, po besedah sogovornikov ni bilo vseeno. Kljub temu dogodek odpira širše vprašanje, kako mladi danes doživljajo neuspeh, pritisk šolskih obveznosti in meje besed, izrečenih v afektu. Ne moremo in ne smemo izreči vsega, kar nam v trenutku jeze ali razočaranja pade na misel, še posebej ne, ko gre za grožnje z nasiljem. "V vseh letih vodenja šole česa takšnega zaradi ocene še nisem doživela," je dejala dolgoletna ravnateljica. Kot poudarja, učenci in starši pogosto prosijo za dodatne možnosti, pogovore ali pomoč, da bi se izognili popravnemu izpitu. "To je človeško in običajno. Da bi razočaranje zaradi ocene tako eskaliralo, pa se je zgodilo prvič."
Na šoli sicer letos beležijo le dva popravna izpita. Na nekaterih drugih osnovnih šolah jih imajo precej več, ponekod tudi več kot šest celo v devetem razredu. Sogovorniki iz šolstva opozarjajo, da je neuspeh sestavni del odraščanja in učenja odgovornosti. Prav možnost popravnega izpita je namenjena temu, da učenec znanje nadoknadi in šolsko leto uspešno zaključi. Grožnje z nasiljem pa ne morejo biti sprejemljiv odziv. "V sodobni družbi ne moremo več zamahniti z roko nad besedami, izrečenimi v afektu. Tudi če nekdo kasneje pove, da tega ni mislil resno, je treba takšne izjave obravnavati odgovorno," opozarjajo strokovnjaki.
