Mnogi ljudje strogo zmanjšajo vnos kalorij, povečajo kardio vadbo in jedo več beljakovin, a maščobne obloge okoli pasu trmasto ostajajo. Izguba visceralne maščobe na trebuhu pogosto nima nobene zveze s prehrano ali pomanjkanjem vadbe, temveč predstavlja neposredno posledico kroničnega stresa in hormonov.
Zdravnica Ashley Froese v svojem videu "Če imate visceralno maščobo, hrana ni problem" opozarja, da mnogi delajo vse prav, a rezultatov ni. Problem tiči v dejstvu, da naše maščobne celice ne delujejo le kot pasivni rezervoarji energije. Aktivno poslušajo in se odzivajo na kemične signale ter navodila, ki jim jih pošilja živčni sistem.
Kortizol in evolucijski mehanizem preživetja
Razlog, zakaj telo maščobo kopiči prav na trebuhu, skriva razlika med podkožnim ter visceralnim maščobnim tkivom. Medtem ko navadno podkožno maščobno tkivo služi za shranjevanje energije, do katere lahko hitro dostopamo, visceralna maščoba obdaja vitalne organe, kot so jetra, črevesje in ledvice. To globoko maščobno tkivo vsebuje ogromno receptorjev za kortizol, glavni stresni hormon.
Iz evolucijske perspektive ima kortizol po preživeti nevarnosti nalogo, da obnovi zaloge energije blizu glavnih organov. Tako lahko jetra v primeru novega napada v trenutku sprostijo sladkor v krvni obtok. Problem sodobnega časa pa tiči v tem, da človeški organizem ne prepozna razlike med napadom divje živali in vsakodnevnimi stresnimi situacijami, kot so roki v službi, finančne skrbi, slabo spanje ali celo pretirano treniranje in stradanje.
Začaran krog stresa in hormonskega neravnovesja
Ko telo stalno deluje v kriznem načinu, kortizol aktivira encim, ki dobesedno sesa maščobne kisline iz krvi in jih potiska naravnost v visceralne maščobne celice. Kortizol hkrati ohranja visoko raven sladkorja in inzulina v krvi, kar popolnoma blokira proces izgorevanja maščob. Specifični receptorji hkrati delujejo kot zavore za hujšanje na trebuhu in stegnih, zato pod stresom ljudje pogosto izgubljajo kilograme v obrazu ali rokah, trebuh pa ostaja nedotaknjen.
Visceralno maščobno tkivo deluje tudi kot aktiven hormonski organ. Pri moških vsebuje encim, ki pretvarja testosteron v estrogen. Pri ženskah pa spodbuja skoke inzulina, ki jajčnikom sporočajo, naj pretirano proizvajajo testosteron. To vodi do aken, redčenja las in simptomov policističnih jajčnikov.
Rešitev problema ne leži v še bolj agresivnih dietah. Zmanjšanje stresa predstavlja nujno metabolično delo in ne luksuz. Zdravnica poudarja, da človek ne more premagati hormonskega okolja, ki telesu ukazuje shranjevanje maščob. Če v telesu že kraljuje kortizol, ekstremne diete in intenzivni treningi predstavljajo le dodaten vir stresa. Za preverjanje pravega vzroka težav zdravnica svetuje krvne preiskave. Namesto običajnega kortizola strokovnjaki priporočajo testiranje inzulina na tešče, kazalnikov nadzora sladkorja in ravni vnetja v telesu.
