Občasni post v zadnjih letih kraljuje na družbenih omrežjih. Mnogi ga kujejo v zvezde kot čudežno rešitev za izgubo kilogramov in boljše počutje. Toda kaj se v resnici zgodi, ko se odpoveste hrani za 24, 36 ali celo več ur? Medicinske simulacije razkrivajo, da gre za izjemno zahteven proces, ki močno pretrese celoten organizem.
Ko pojeste zadnji obrok, vaše telo najprej porabi glukozo, ki kroži po krvi. Nato poseže po zalogah glikogena v jetrih in mišicah. Ker z urami ne dobi nove energije iz hrane, raven inzulina strmo pade. Organizem takrat nima druge izbire, kot da začne črpati lastne energijske rezerve. Pospeši razgradnjo maščob, pri čemer nastajajo maščobne kisline in ketonska telesa. Ta prehod na kurjenje maščob zagovorniki posta pogosto izpostavljajo kot glavno prednost, poroča spletni portal Unilad.
Skrite pasti priljubljenega trenda
Kljub navdušenju spletnih vplivnežev pa profesor metabolične fiziologije James Betts z Univerze v Bathu opozarja, da znanstveniki številnih domnevnih koristi pri ljudeh še niso prepričljivo potrdili. Še posebej na kratek rok ne boste opazili dramatičnih zdravstvenih izboljšav, ki jih pogosto obljubljajo na spletu. Daljši post namreč hitro prinese manj prijetne posledice. Posamezniki pogosto poročajo o hudi lakoti, utrujenosti, pomanjkanju energije, glavoboljah in vrtoglavici.
Pojavijo se lahko tudi razdražljivost, zaprtje, napihnjenost, slab zadah, težave s spanjem in dehidracija. Če takšno strogo omejevanje hrane ponavljate pogosto, močno povečate tveganje za nezadosten vnos nujno potrebnih hranil. V skrajnih primerih to vodi v podhranjenost in celo težave z reproduktivnim zdravjem.
Tanka črta do motenj hranjenja
Organizacija The Emily Program, ki obravnava duševno zdravje in motnje hranjenja, poudarja pomanjkanje dolgoročnih podatkov o občasnem postu. Mnoge raziskave trajajo premalo časa ali vključujejo premajhno število ljudi. Zato strokovnjaki težko potegnejo zanesljive zaključke o dolgoročnih vplivih na telo. Strogo nadzorovanje časa za prehranjevanje in nenehno ignoriranje lakote lahko pri nekaterih posameznikih sprožita nezdrav odnos do hrane.
Občasni post sam po sebi sicer ni motnja hranjenja, a strokovnjaki svetujejo izjemno previdnost vsem, ki so se v preteklosti že spopadali s tovrstnimi težavami. Nosečnice, doječe matere in kronični bolniki pa bi se morali takšnim ekstremnim trendom povsem izogniti in pred vsako večjo spremembo jedilnika obiskati zdravnika.
