Najboljša prispodoba za to, kar smo gledali in slišali na osrednji slovesnosti ob dnevu državnosti in 35-letnici Republike Slovenije, na večer 24. junija na Trgu republike v Ljubljani. Zato moje osebne čestitke Darinki Pavlič Kamien, za katere sem prepričan, da jih deli velika večina javnosti, seveda one, ki si je vzela čas, da bi spremljala proslavo, bodisi iz domoljubnosti bodisi same radovednosti. Napovedana sta bila, prvič odkar slavimo ta dan, dva govorca, kar naj bi sporočilo avditoriju na kraju samem in pred TV-ekrani, kako odprta in pluralna družba smo. In dobili smo ju, dva govorca, dva pogleda, dve smeri in skoraj … dve državi, kot poudarja avtorica kolumne.
Najprej je spregovorila predsednica republike Nataša Pirc Musar, s pozivom k strpnosti in spravi, ki naj postane naša "nova osamosvojitev" - kot je dejala - ter z opozorilom na nevarnosti podrejanja medijev in napovedanih ukrepov proti nevladnim organizacijam. To je izzvalo buren odziv dobrega dela občinstva - poziv k strpnosti je očitno naletel na gluha ušesa. Nastavljeno ogledalo vladi ni prijalo njeni najbolj zvesti publiki. Za njo je stopil na oder predsednik vlade, Janez Janša, z albumom s starimi fotografijami oziroma z govorom, ki je počastil izključno osamosvojitev kot "skupno lastnino vseh Slovencev" (njegove besede). Je pa vzel iz albuma eno od takratnih fotografiji, ki kaže na dober del naših sodržavljank in sodržavljanov Neslovencev, ki so prispevali k osamosvojitvenemu plebiscitu in kasneje tudi k obrambi osamosvojitve v desetdnevni vojni. Leto zatem jih je njegova, Demosova vlada "v zahvalo" kar 25.671 izbrisala iz registra stalnega prebivalstva! Nad tem dejanjem se civilizirana Evropa zgraža še danes.
Sledil je kulturno-umetniški program s povsem domoljubno noto: recitali velikanov slovenske literature, od katerih - si mislim - se marsikateri, a la Cankar in Kosovel, vedoč za oblast, ki nam vodi državo, obrača v grobu. Pa pevski zbori, folklorne skupine, nepogrešljive harmonike, polke in valčki, sodobne, konceptualne umetnosti niti za vzorec, v kreaciji Igorja Pirkoviča in režiji Romana Končarja. Program je slavil identiteto, kulturno dediščino in enotnost naroda iz obdobja plebiscita. Tudi tu nič o Neslovencih, ki so prispevali k tej enotnosti.
In ko sem gledal te stare fotografije in poslušal te stare lajne ter dodal aktualnosti po že prvih korakih oblikovanja nove vlade, od paketnega zakona "za razvoj" - sindikati in civilna družba mu pravijo "za razkroj" - Slovenije do odvzema, po 24 letih veljavnosti, volilne pravice na lokalnih volitvah prebivalcem iz tretjih držav, od novele zakona o parlamentarni preiskavi, ki jemlje preiskovancem pravico do pravočasnega pravnega varstva, do 180-stopinjskega obrata zunanje politike v odnosu do Palestine in Izraela ("zamrznitev" priznanja Palestine in novo prijateljevanje z izvajalci genocida v Gazi, ki se najbolj kaže z napovedjo o preselitvi veleposlaništva iz Tel Aviva v Jeruzalem, celo v nasprotju z dogovorjeno politiko o tem znotraj Evropske unije), nenazadnje do še dražje zvestobe Natu (hitrejše in obilnejše oboroževanje) in ameriški administraciji, pa vsak čas bo tu še popolna zapora meje za migrante s svetovnega juga, sem pomislil: "Kako si nizko padla, Slovenija … da se te mnogi tvoji državljanke in državljani na tvoj 35. rojstni dan prej sramujemo kot smo ponosni nate?!" Ali bo ta sentiment minil, ko bomo slišali peti in sami popevali ali prepevali še dodano drugo kitico Prešernove Zdravljice, ki časti od rojstva laične Slovenije pozabljenega Boga, bo pokazal čas.
Aurelio Juri, Koper
Dobrodošli!
Pisma bralcev, vaše argumentirane refleksije na dom in svet, objavljamo vsak dan od ponedeljka do četrtka. Vabljeni z največ 4800 znaki na pisma.bralcev@vecer.com.
Stališča bralcev ne odražajo nujno stališč uredništva.
