Andreja Kutin
"Danes se torej spominjamo zavarovanja mednarodnega mejnega prehoda Šentilj, ki po zaslugi slovenskih obrambnih sil nikoli ni padel v armadne roke. Novinarka Dela Majda Štruc je leta 2001 zapisala: 'Če bi se JNA prebila do Šentilja, bi bilo to najbolj krvavo bojišče v vsej osamosvojitveni vojni. Prav zato gre iskrena zahvala pripadnikom takratne TO, milice, lovcem, civilni in narodni zaščiti, zdravstvenim delavcem in članom Rdečega križa, novinarjem, snemalcem, fotoreporterjem in amaterskim snemalcem, civilnim osebam, ki so se zoperstavile JNA pri izvajanju agresije na Slovenijo ter vsem občankam in občanom, ki so na najrazličnejše načine, ob velikem osebnem tveganju, pomagali po svojih najboljših močeh. Posebna zahvala gre tudi sosedom iz Republike Avstrije, kì so budno spremljali razmere in nudili pomoč in podporo," tako je uvod v proslavo ob 35. letnici države v Športni dvorani Šentilj zastavil radijec Stane Kocutar.
Da gre za izjemne dogodke in da občine ob meji še kako dobro vedo, kaj je svoboda, pa tudi človečnost in odprtost, je poudaril župan Šentilja Štefan Žvab: "Bila je odločitev generacij, ki so verjele, da si zaslužimo svojo pot, svoj jezik svojo kulturo, svojo prihodnost, danes se moramo tega sporočila spomniti še močneje. Enotnost ne pomeni, da vsi mislimo enako, enotnost pomeni, da znamo kljub razlikam spoštovati drug drugega, poslušati, sodelovati in iskati rešitve za skupno dobro. To je temelj zrele države. Občine Kungota, Pesnica in Šentilj dokazujemo, da je povezanost med ljudmi še vedno ena naših največjih vrednot."
Pot slovenskega naroda nikakor ni bila lahka, temveč negotova in nepredvidljiva, je zgodovino med drugim povzela predsednica Nataša Pirc Musar ter, da smo Slovenke in Slovenci uspeli, ker smo bili enotni in pripravljeni braniti pravico do demokratičnega razvoja v novi državi: "Razumeli smo, da se boj ne bije le na cestah in mejnih prehodih, temveč predvsem v glavah ljudi." Tragični dogodki so opomin, da je bila svoboda priborjena, je dejala predsednica in se zahvalila vsem, ki so pripomogli k temu.
"V številnih oboroženih konfliktih po svetu žal še vedno spremljamo teptanje humanitarnega in mednarodnega prava, zato želim posebej poudariti, da moramo tudi v najhujših časih vojne ohraniti človečnost in spoštovanje človekovega dostojanstva, Slovenke in Slovenke smo to dokazali," je poudarila Pirc Musar, ki na koncu pridala še, da "če bi vedno vsi mislili enako, bi bilo dolgočasno, a kultura dialoga je nekaj, kar moramo gojiti vsi - predvsem prvi v vrsti - politiki in političarke. Naj se sodelovanje med občinami v vaših krajih kdaj preseli tudi v državni zbor."
