Konstrukt ob zamenjavi direktorja SLG Celje

V sredo so celjski mestni svetniki z 12 glasovi za in 10 proti za novo direktorico SLG Celje izvolili Kim Komljanec, čeprav po strokovni plati dosedanjemu direktorju in umetniškemu vodji Mihi Golobu (ta bo sicer gledališče vodil do konca prihajajoče sezone oziroma do septembra 2027) niso imeli česa očitati. Še več – vsi so njegovo delo pohvalili, niti z besedo pa niso opisali, kaj je v ozadju njegove neizvolitve.

Golobovo odprto pismo

Na ta dejstva je z odprtim pismom sedaj opozoril sam. "V času razpisa in odločanja smo bili priča postopkom, ki po mojem mnenju niso sledili načelom transparentnosti, strokovnosti in poštene obravnave kandidatov. Namesto argumentirane razprave o rezultatih, programu in viziji razvoja zavoda, so pomembno vlogo odigrale anonimke, govorice, insinuacije in pavšalne obtožbe, na katere se nisem mogel odzvati, ker mi nikoli niso bile konkretno predstavljene. Še danes ne poznam razlogov, zaradi katerih sem pri glasovanju strokovnega sveta prejel najmanj podpore. Kljub rezultatom, ki smo jih v zadnjih treh letih dosegli. Kljub strokovnim priznanjem. Kljub programskim usmeritvam, ki so dokazano dvigovale ugled gledališča. Kljub številnim uspešno izpeljanim projektom in razpisom," pismo začenja direktor.

Nadaljuje, da odločitve, ki jih je sprejemal, vedno niso bile priljubljene. "Vedno pa sem jih sprejemal v korist zavoda. Internih težav nisem nosil po medijih, po mestu ali po političnih krogih. Nekateri drugi tega zadržka očitno niso imeli. Zato danes ne morem prezreti vtisa, da so bile anonimne obtožbe in notranja nesoglasja izrabljena kot priročno orodje za dosego vnaprej zastavljenega političnega cilja – zamenjavo vodstva in nastavitev kadra, ki bo bolj ustrezal trenutnim političnim interesom. Pri tem ne trdim, da se ne sme preverjati različnih programskih konceptov in kandidatov. Nasprotno. To je normalno in potrebno. Ni pa normalno, da se odločitve sprejemajo brez jasnih obrazložitev, brez možnosti odgovora na očitke in brez spoštovanja osnovnih standardov transparentnosti," opisuje Miha Golob.

Dejstvo je, da se je celjsko gledališče v zadnjih treh letih izjemno razvijalo in dobesedno stopilo izza okvirjev samega odra. "Okrepili smo umetniški program, razvijali Dneve komedije, izpeljali zahtevne projekte, uspešno kandidirali na evropskih in nacionalnih razpisih ter dokazali, da je mogoče z omejenimi sredstvi ustvarjati vrhunske rezultate. Če bi bili odnosi res tako katastrofalni, kot se danes skuša prikazati, teh rezultatov preprosto ne bi bilo mogoče doseči. Dobri rezultati niso nastali zaradi tistih, ki so spremembam nasprotovali. Nastali so zato, ker sem kot direktor prevzel odgovornost in vztrajal pri odločitvah, za katere sem verjel, da so dobre za gledališče."

Razlog nesoglasja z županom? 

V nadaljevanju razkriva, da sta z županom v preteklosti imela več vsebinskih nesoglasij. "Že kmalu po nastopu njegove funkcije sem dobil občutek, da drugače razumeva neodvisnost javnega zavoda. Sam sem vedno zagovarjal stališče, da mora biti gledališče pri oblikovanju programa samostojno in da o umetniških vsebinah odločajo pristojni organi in stroka. Zato sem se uprl poskusom vplivanja na program gledališča. Med drugim tudi pritiskom, da bi na program uvrstili gostovanje predstave, za katero sem menil, da nima umetniške vrednosti, primerljive z lastno produkcijo, ki smo jo na isto tematiko že ustvarili in zanjo prejeli strokovna priznanja," opisuje.

Do novih nesoglasij je prišlo pri zbiranju podpisov podpore k ustanovitvi Zavoda za sodobni ples, o čemer smo že pisali. "Nikoli nisem nasprotoval razvoju kulturne dejavnosti. Opozoril sem zgolj na odprta vprašanja, ki so se neposredno dotikala delovanja SLG Celje. Med drugim tudi na dejstvo, da se je kot ena od možnosti omenjala uporaba prostorov gledališča, čeprav se vsak, ki pozna organizacijo dela v zavodu, zaveda prostorskih omejitev in dejanske zasedenosti naših kapacitet. Svoje pomisleke sem izrazil kot direktor zavoda, ki je odgovoren za njegovo delovanje. Ne kot nasprotnik projekta," poudarja.

Menda zadnje jabolko spora je bil soprispevek občine pri obnovi Malega odra. "Gre za projekt, ki sem ga zagovarjal od začetka mandata. Prostore, ki so desetletja ostajali neizkoriščeni, sem želel vrniti gledališču in občinstvu. Občina je projekt podprla. Dogovorili smo se za financiranje, prilagodili načrte, izpeljali postopke in prevzemali obveznosti. Ko pa je bilo treba dogovorjeno izpolniti do konca, je občina od dela svojih zavez odstopila. Ker sem ves čas igral pošteno igro, sem pristal tudi na prilagoditve in časovne zamike. A na koncu sem ostal z občutkom, da dogovori veljajo samo toliko časa, dokler so politično koristni," še piše direktor SLG Celje.

Sklene, da anonimke, govorice in očitki, ki so se pojavili v zadnjih mesecih, niso bili razlog za njegovo zamenjavo, ampak predvsem priročno orodje zanjo. "Ne verjamem, da sem mandat izgubil zaradi rezultatov. Rezultati so bili dobri. Ne verjamem, da sem mandat izgubil zaradi programa. Program je bil uspešen. Ne verjamem, da sem mandat izgubil zaradi razvoja gledališča. Gledališče je napredovalo. Vedno bolj pa verjamem, da sem mandat izgubil zato, ker nisem znal biti tiho, kadar sem menil, da politika in nestrokovne ocene podane brez odgovornosti posegajo tja, kjer nimajo kaj iskati," je bil jasen.

Kovač: Pismo je oblika pritiska na odločevalce

Župan Matija Kovač, na katerega letijo očitki, je bil v svojem odzivu skromen: "Miha Golob je v času svojega mandata prispeval k razvoju SLG Celje in za to se mu zahvaljujem. V demokratični družbi je prav, da imajo ljudje različne poglede na odločitve in procese. Prav je tudi, da o njih javno razpravljamo. Manj prav pa je, kadar se domneve, osebne interpretacije in neresnice predstavljajo kot dejstva. Zato se na večino navedb iz odprtega pisma ne nameravam odzivati," je uvodoma zapisal.

"Ker pa odprto pismo neposredno problematizira razloge za neizbiro dosedanjega direktorja, se mi zdi pomembno opozoriti na dve dejstvi. Strokovni svet SLG Celje je soglasno izrazil nezaupnico dosedanjemu direktorju, v času postopka pa sta prav tako sindikata GLOSA in SVIZ med zaposlenimi izvedla anonimno anketo o podpori kandidaturi dosedanjega direktorja. Od 18 sodelujočih zaposlenih jih je kar 16 izrazilo nepodporo njegovi kandidaturi. Ta dva podatka sama po sebi postavljata pod vprašaj poskus poenostavljene razlage, da je bila odločitev posledica političnih interesov ali vnaprej dogovorjenih scenarijev," nadaljuje Kovač, medtem ko nekateri viri iz gledališča trdijo, da vsi ankete sploh niso prejeli, izginilo pa je pismo, pod katerega so se podpisovali zaposleni, ki direktorja podpirajo.

"Prav tako ne morem mimo dejstva, da sem po zadnjem sestanku z gospodom Golobom pripravil uradni zaznamek, v katerem sem zabeležil njegovo napoved, da bo v primeru neizbire javno objavil odprto pismo. Takšen pristop razumem kot obliko pritiska na odločevalce v postopku, ki bi moral temeljiti na neodvisni in avtonomni presoji vseh vključenih. Postopek izbire direktorja ni bil vprašanje politične lojalnosti. Svoje presoje so oblikovali pristojni organi, predstavniki zaposlenih, strokovna javnost in na koncu tudi mestne svetnice ter svetniki. Pripisovati njihove odločitve vnaprej pripravljenim političnim načrtom pomeni podcenjevati njihovo integriteto, samostojnost in odgovornost," je še na to temo zapisal župan.