Ameriški demokrati so na vmesnih volitvah novembra 2026 dosegli zgodovinsko zmago. Volivci so z močnim, kar 16-odstotnim premikom v korist demokratov v predstavniškem domu, zadali hud udarec republikanski stranki in predsedniku Donaldu Trumpu. Ta poraz presega celo volilni premik po aferi Watergate leta 1974. Ameriški volivci so jasno zavrnili politiko drugega Trumpovega mandata, čeprav je predsednik pred volitvami poskušal preoblikovati volilna okrožja in sejal dvom v poštenost volitev.
Kljub ponižujočemu porazu Trump ostaja v Beli hiši še dobri dve leti in deset tednov, poroča The Guardian. Demokratski plaz je sprožil val navdušenja po svetu, še posebej po nedavnih porazih Trumpovih zaveznikov v Srbiji in Braziliji ter spomladanskem padcu Viktorja Orbana na Madžarskem. Mnogi vidijo te dogodke kot konec avtoritarnega in nacionalističnega populizma, ki je zadnje desetletje krojil svetovno politiko.
Vendar pa analitiki svarijo pred prehitrim slavjem. Nasprotniki nacionalističnega populizma ne smejo ponoviti napake iz leta 2024. Takrat je Trump svojo zmago nad Kamalo Harris razumel kot mandat za preoblikovanje ZDA v avtokracijo, pri čemer je sprožil katastrofalno vojno z Iranom, povzročil visoko inflacijo in po ameriških mestih preganjal državljane.
Konec iluzij za evropske zaveznike
Zahodni zavezniki, vključno z Veliko Britanijo in Evropsko unijo, morajo dojeti ključno lekcijo teh volitev. Dejstvo, da je Trump sploh lahko postal predsednik, pomeni, da se to lahko ponovi. Združene države Amerike ne predstavljajo več samoumevnega poroka zahodne varnosti. Zanesljivost ZDA kot zaveznice je zdaj odvisna od vsakokratnega volilnega rezultata. Preostali zahodni svet mora zato nujno načrtovati in okrepiti lastno obrambo ter zaščito.
Trump je morda res dokazal, da nacionalistična gibanja na dolgi rok propadejo. Njegova odločitev za napad na Iran je prelomila ključno obljubo volivcem o končanju vojn, hkrati pa je ta poteza močno dvignila inflacijo, ki naj bi jo predsednik po obljubah znižal. Kljub temu ne smemo pozabiti, da so ameriški volivci človeka, ki je sprožil nasilni napad na Kapitol 6. januarja 2021, manj kot štiri leta kasneje nagradili z novo zmago.
Oslabljen, a še vedno nevaren
Trump je izgubil nadzor nad predstavniškim domom in senatom, kar mu bo preprečilo neomejeno vladanje. Vendar oslabljen predsednik ni nujno tudi ukročen predsednik. Politični poznavalci v Washingtonu opozarjajo, da lahko Trump ob porazu postane kot "stisnjena žival v kotu". Na svetovnem odru ima še vedno glavno besedo, saj zunanja politika ostaja v rokah predsednika. Njegova želja po pozornosti in iskanje politične zapuščine po zgodovinskem porazu ga lahko ženeta v nove nepredvidljive poteze.
Podpredsednik JD Vance je že nakazal razkol s predsednikom in pozval h končanju vojne z Iranom. Trump pa se lahko odloči za nasprotno pot in stopnjuje pritisk za zrušitev iranskega režima. Do 20. januarja 2029 bo Trump sprejemal te ključne odločitve. Svojo moč še vedno kaže tudi v odnosu do Izraela. Na jutro volilnega dne je napovedal ustavitev vojaške pomoči Izraelu, s čimer je verjetno poskušal pridobiti določen del volilnega telesa.
Ameriški zavezniki v Evropi se lahko veselijo, da bodo v Washingtonu kmalu spet imeli sogovornike, ki delujejo kot partnerji in ne kot sovražniki. Demokrati bodo v kongresu prevzeli moč in začeli preiskovati obtožbe o korupciji ter zahtevali odgovornost predsednika. Vse to prinaša veliko olajšanje, a ne spreminja dveh ključnih dejstev: Trump se je zgodil in še vedno sedi v Beli hiši.
