Limonovec se je tudi pri nas uveljavil predvsem kot dekorativna rastlina v lončnicah. Najbolje prezimi v zaprtem svetlem prostoru, optimalna temperatura v času mirovanja je med 10 in 12 stopinjami Celzija; v času mirovanja ne potrebuje veliko vode. Sicer je znanih več kot sto vrst limon, ki se razlikujejo po videzu, barvi in okusu plodov. Limonovci, ki rastejo na prostem, lahko dočakajo do sto let, tako imenovane posodovke pa od 10 do 20 let. Izraz limona ima jezikovne korenine v starih azijskih jezikih (arabsko - laymün, perzijsko - līmūn). V preteklosti se je v nekaterih slovenskih narečjih za limono uporabljal izraz potujka, saj je šlo za sadež, ki je v Slovenijo pripotoval iz eksotičnih krajev.
Domovina limonovca
Domovina limonovca je Azija, natančneje območje med Himalajo in južno Kitajsko. V sedmem stoletju se je preko trgovskih poti sprva razširil v današnjem Iranu, Iraku in Egiptu, v desetem stoletju pa še naprej po Mediteranu. V Ameriko naj bi ga leta 1493 zanesel Krištof Kolumb. Italija je med mediteranskimi deželami najbolj znana po limonovcih (denimo siciljanka - Femminello Comune), ki uspevajo vse od njenega skrajnega juga do mikroklimatskih žepov na severu države.
Limonin med
Medovite rastline privabljajo opraševalce s kombinacijo oblike cvetov, vonja in barve. Limonovec lahko cveti in obrodi večkrat letno. V Sloveniji ni uveljavljeno medovito drevo, kot je na primer lipa, in zato spada v kategorijo redkih medov. Njegovi dišeči cvetovi privabljajo medovite čebele in ostale opraševalce z nektarjem in pelodom. Glavni čas cvetenja je spomladi, ob ugodnih vremenskih pogojih pa lahko cveti in obrodi tudi večkrat na leto. Za bogato cvetenje potrebuje okoli osem ur sonca na dan. V primerih, ko citrusi cvetijo v notranjih prostorih, moramo sami prevzeti vlogo "opraševalcev", tako da z nežnim čopičem prenašamo pelod s cveta na cvet. Brez opraševanja namreč ni plodov. Cepljeni limonovci lahko obrodijo že med tretjim in petim letom starosti.
Med limonovca je sadnega in pikantnega okusa. Ta monofloralni med le redko kristalizira. Je svetlo do bledo rumene barve. Ima kremno teksturo ter sladek, sadni okus s podtonom limone. Mnogi ga opisujejo kot posebno senzorično doživetje.
Biološke lastnosti
Limonovec (Citrus limon) je manjše drevo iz družine rutičevk (Rutaceae), ki na prostem zraste do šest metrov visoko. Družina rutičevk je družina cvetočih rastlin, med katerimi so najbolj znani citrusi in katerih skupna lastnost je vsebnost eteričnih olj. Do dvanajst centimetrov veliki listi limonovca so temno zelene barve, ovalne oblike in gladki na otip. Tudi listi oddajajo aromatičen vonj. Mladi poganjki so vijoličaste barve. Limonovec ima grozdasta bela socvetja. Zvezdasti cvetovi limon so dvospolni. Zato za oprašitev ne potrebujejo opraševalcev, kljub temu pa čebele in ostali opraševalci pripomorejo k oploditvi in tvorbi plodov. Limonovec obrodi ovalne sadeže, limone, ki so na eni strani rahlo špičaste. Lupina je na zunanji strani rahlo brazdasta in živo rumene barve. Del pod povrhnjico je bele barve in rahlo greni. Meso je rumenkaste barve, sočno in kiselkastega okusa. Na limonovcu so lahko hkrati cvetovi, brsti in zreli plodovi. Limonovcu najbolj ustrezajo hranljiva, humozna in dobro odcedna tla. Za uspešno rast potrebuje veliko svetlobe, toplote, vlage in hranil.
Simbolika in uporaba
Limona simbolizira svetlobo, čistost, zdravje in zaščito. Do danes ohranjen običaj, ko v limono ali pomarančo zabijemo več klinčkov, ima več pomenov; sproščena eterična olja iz lupine osvežijo prostor, nekateri pa verjamejo, da ta ritual odganja negativno energijo iz prostora. Znan je rek: "Ko ti življenje ponudi limone, si naredi limonado."
Potem ko je škotski zdravnik James Lind (1716-1794) s kliničnim poskusom dokazal, da agrumi preprečijo in ozdravijo skorbut, so le ti postali obvezni del prehrane mornarjev na dolgih plovbah. Skorbut je bolezen, ki jo povzroči hudo pomanjkanje vitamina C. Ta je pomemben vitamin, antioksidant, ki ga telo ne more proizvesti samo in ga moramo pridobiti s hrano. James Lind je leta 1747 na ladji HMS Salisbury izvedel praktični poskus, ki je pokazal, da sta mornarja, ki sta bolehala za skorbutom in sta zaužila dve pomaranči in eno limono na dan, že po par dnevih "ozdravela". V knjigi The Treatise of the Scurvy (Razprava o skorbutu) iz leta 1753 je podrobno opisal vzroke za nastanek te bolezni ter možne načine njenega preprečevanja in zdravljenja. Limona je vsestransko uporabna tudi v kulinariki, kozmetiki in farmaciji. V kulinariki so uporabni lupina, meso in sok. Limonin sok je nepogrešljiv dodatek bezgovem sirupu, ki ga še danes mnogi pripravljajo doma. Tradicionalni limonin liker (limončelo) je narejen iz sorrentskih limon (Limone di Sorrento), ki so značilne za italijansko Amalfijsko obalo. Za izdelavo te pijače pridejo v poštev tudi druge vrste ali sorte limon, ki imajo debelo lupino, polno eteričnih olj ter aromatično in kislo meso.
- Borut Ambrožič je predsednik Hortikulturnega društva Maribor, naravovarstvenik, zagovornik zelenega turizma in imetnik certifikata Naše najboljše.
