
Počitnic za šolarje in dijake je konec. Pa tudi za učitelje. "Joj, njim pa je lepo, ko imajo poleti dva mesece fraj," čivkajo vrabci na strehi. Jasno, da ni čisto tako. Celih 45 dni dopusta bi učitelji potrebovali za julij in avgust, a ga seveda nimajo toliko. In če odštejemo še vse druge pouka prostih dni, imajo učitelji na leto okoli 65 dni dopusta – brez sobot in nedelj in državnih praznikov, ki jih je krepko čez sto. Torej so lenuhi skoraj pol leta brezdelni. Pustimo teorijo ob strani, praksa je neizprosna. Naši učitelji tarnajo, da je zahtevane snovi, ki jo morajo predati učencem, preveč. Kako šele bi nergali, če bi imeli krajši šolski koledar, kot ga imajo denimo naši južni sosedi. Medtem ko naše šolsko leto traja od 1. septembra do 24. junija, na Hrvaškem začnejo 7. septembra in končajo 15. junija.
Prečesal sem šolska koledarja obeh držav in seštel, da imajo učenci med šolskim letom približno enako število prostih dni - mi imamo konec oktobra jesenske (krompirjeve) počitnice, oni konec marca pomladanske. Zimske počitnice pripadajo obojim. Slovenski šolarji so v navidezni prednosti za prvomajske praznike, ki pa jih sosedi nadoknadijo pri božično-novoletnih radostih (v Sloveniji od 25. 12. do 3. 1., na Hrvaškem od 24. 12. do 6. 1.).

Summa summarum imajo hrvaški učenci in dijaki (in učitelji) v šolskem letu deset dni manj stresa kot slovenski sotrpini. So zato slovenski šolarji za deset dni bolj pametni od hrvaških? Konkretnih dokazov ni. Bi pa predlagal, da v poplavi abotnih referendumov, ki smo jim priča v zadnjem času, začnemo zbirati podpise še za referendum o skrajšanju šolskega koledarja. Ne dvomim o uspehu - večina bi bila za to. Ampak potem bi se spet na tapeti znašli učitelji, češ da bi imeli po novem še dodatnih deset dni dopusta več.
Kako pa je v naši okolici? V Gradcu je dolžina šolskega leta primerljiva s slovenskim. V madžarskem Lentiju tudi začnejo 1. septembra, a končajo že 15. junija. V deželi Furlanija - Julijska krajina začnejo 15. septembra in končajo 9. junija, ampak v Italiji imajo veliko manj prostih dni med šolskim letom. Kakorkoli obračamo, Hrvaška bi nam bila lahko za zgled – glede šolskega koledarja. Ni druge, kot da povprašamo šestletnega Janezka, ki ravnokar prebira Ustavo RS, če se strinja s predlogom, da bi tudi on pouk začel 7. septembra in končal 15. junija. Gotovo bi se še Janez strinjal, da ima Janezek ustavno pravico zahtevati kaj tako sprejemljivega.









