Aljoša Stojič
Cuker mi je padel, rečemo pregovorno, če se slabo počutimo – denimo po prekrokani noči. Ampak danes prav zares živimo v sladkobni družbi nedružabnih omrežij, pred katerimi se sladkorna pena v cirkusu lahko skrije. Vsepovsod cuker! Osladnosti in neslanosti špricajo iz digitalnih por. In kar je najhujše, sladkorja pojemo preveč, dosti preveč. Sladkorno bolezen tipa 2 (torej pridobljeno s slogom življenja, ne z geni) ima devetdeset odstotkov sladkornih bolnikov, takih je v Sloveniji okoli 140 tisoč, po svetu pa več kot štiristo milijonov. Koliko cukra je še normalno za normalnega človeka? Zgornja meja po priporočilih Svetovne zdravstvene organizacije (WHO) naj bi bila 50 gramov dnevno oziroma 12 čajnih žličk, idealna mera pa pol manj. Jo dosegate?
V ta komentar me je pahnila sodelavka, ki ji naravna limonada to dolgo vroče poletje že gleda iz ušes, in si je zato zadnjič v gostilni naročila radensko z okusom limonske trave. Medtem ko se je po nekaj požirkih malce odžejala, se je pozabavala z napisom sestavin, izpisanih na flaški. Naravna mineralna voda, ogljikov dioksid, citronska in jabolčna kislina, naravne arome in, glej ga zlomka, sladkor. V 100 mililitrov osvežilne gazirane brezalkoholne pijače so brizgnili štiri grame sladkorja. Eno žličko sladkorja torej! Da se je lahko v tej pasji vročini s popite 2,5 decilitra vode "odžejala" še z dvema žličkama in pol sladkorja. Če pa si hudo žejen in si v trgovini nabaviš klasično plastenko za 1,5 litra, potem se lahko v že enem dopoldnevu na plaži okrepčaš s petnajstimi žličkami sladkorja.
Ne mi prosim več težiti z neštetimi kockami sladkorja v kokakoli. Res, cukra je v kokakoli neprimerno več kot v vodi z okusom, ampak vsaj veš, da si ga popil. Ni res, da manj boli, če ne veš, kaj se skriva v osvežilni pijači. Navsezadnje sladkorna bolezen boli in ubija.
Še slabša za telo pa so po moje umetna sladila v pijačah, ničkoliko študij je pokazalo, da umetno ne more nadomestiti naravnega – četudi gre za sladkor. Možgani v "zero sugar" pijačah pričakujejo glukozo, ki pa je umetna barvila in sladila (ciklamat, kalijev acesulfam, aspartam ...) ne zagotovijo, zato je moteno izločanje inzulina. Pomanjkanje pričakovane energijske nagrade poveča željo po prigrizkih in tako cuker nadoknadimo s hrano, po možnosti slano.
Povprečen Slovenec zaužije skoraj trikrat preveč soli. Solimo si paradižnik. In sladkamo vodo. In se potem čudimo, ko je treba k zdravniku po napotnico.
