(FOTO) Nasveti Matica Severja: Naj vaš vrt po suši ponovno zadiha

Po dolgem obdobju vročine in pomanjkanja vode je marsikateri okrasni vrt konec poletja daleč od podobe, ki smo si jo predstavljali spomladi. Trata je rjava, nekatere trajnice so se predčasno posušile, grmovnice povešajo liste, na drevju se že pojavljajo jesenske barve. A tak vrt še zdaleč ni izgubljen. Pravzaprav je konec poletja zelo primeren čas, da ugotovimo, kaj je suša zares uničila, kaj se bo obnovilo samo in predvsem, kaj nam je letošnje poletje povedalo o našem vrtu.

Letošnje poletje si bomo zapomnili predvsem po suši. Visoke temperature in dolgo pomanjkanje padavin so marsikje pustili posledice, ki niso bile opazne samo na njivah in travnikih, ampak tudi na okrasnih vrtovih. Sredi avgusta je ministrstvo za kmetijstvo poročalo o izjemno veliki škodi zaradi suše in nadpovprečno visokih temperatur. Čeprav je v drugi polovici meseca marsikje vendarle deževalo, nekaj deževnih dni še ne pomeni, da se je večmesečni vodni primanjkljaj v tleh izničil.

To je pomembno razumeti tudi pri oskrbi vrta. Po prvem obilnejšem dežju se površina hitro ozeleni, trava požene in marsikatera trajnica ponovno pokaže sveže liste. Človek dobi občutek, da je težava rešena. Nekaj centimetrov globlje pa so tla lahko še vedno zelo suha. Lahko bi rekli, da sedaj nastopa drugačna vrtna sezona.

Odločitve sprejmimo s premislekom

Ko po dopustu ali več tednih vročine stopimo na vrt, nas pogosto zamika, da bi vse rjavo takoj porezali, odstranili ali celo izkopali. Ker pa svet narave ni tako preprost, grob in hiter poseg na vrtu lahko naredi več škode kot koristi. Rastline imajo namreč precej več načinov preživetja, kot jim jih pogosto pripisujemo. Rjav list še ne pomeni mrtve rastline in tudi povsem posušeni nadzemni deli trajnice ne povedo nujno veliko o stanju korenin.

Nekatere rastline se ob suši preprosto predčasno umaknejo. Senčne trajnice hoste lahko izgubijo večino listov, krvomočnice se "skrčijo" na nekaj neuglednih poganjkov, določene praproti se posušijo, številne trajnice pa zaključijo cvetenje nekaj tednov prej kot običajno. Če so korenine ostale žive, se bodo prihodnjo pomlad vrnile, kot da se ni zgodilo nič posebnega.

Podobno je pri trati. Rjava trata je na pogled lahko marsikomu grozna, vendar rjava barva še ne pomeni mrtvega rastlinja. Velik del trav lahko v suši preide v neke vrste poletno mirovanje. Po padavinah pogosto presenetljivo hitro ponovno ozelenijo.

Dež ni vedno dovolj

Če po daljši suši pride nekaj neviht, smo vrtnarji hitro zadovoljni. Toda močan naliv in dobro namočena zemlja nista ista stvar. Zelo suha in zbita tla lahko vodo sprejemajo presenetljivo počasi. Ob močnem nalivu zato velik del vode odteče po površini, po brežinah ali tlakovanih površinah, namesto da bi počasi pronical do globljih korenin.

Dan ali dva po dežju na nekaj mestih odkopljimo deset ali petnajst centimetrov zemlje. Nemalokrat bomo presenečeni, ko bomo pod temno in mokro površino naleteli na skoraj prašno suho zemljo. Predvsem na novo zasajena drevesa, grmovnice in večje trajnice zato po dolgotrajni suši še vedno potrebujejo pozornost. Če dež ni prepojil globljega sloja, je bolj koristno rastlino enkrat temeljito zaliti kot pa vsak večer okoli nje politi nekaj litrov vode. Površinsko zalivanje namreč spodbuja predvsem površinske korenine. Pri drevesu ali večjem grmu želimo ravno nasprotno, da voda pride globlje in rastlino postopoma spodbuja k razvoju globljega koreninskega sistema.

Kaj porežemo in česa ne

Pozno poletje je čas, ko lahko z nekaj čiščenja vrtu hitro povrnemo urejen videz. Posušene cvetove, zlomljena stebla in povsem propadle nadzemne dele trajnic lahko odstranimo. Če pa je rastlina še zelena, a ni posebno lepa, ji liste pustimo. Zeleni deli še vedno opravljajo fotosintezo in rastlina preko njih ustvarja zaloge, ki jih bo potrebovala za prezimovanje in spomladansko rast.

Posebej previdni moramo biti pri lesnatih rastlinah. Suša lahko povzroči ožige na listih, odpadanje listja in sušenje konic poganjkov, vendar to še ne pomeni, da je cela veja mrtva. Pri grmovnicah in drevju bi z močnejšo rezjo zato počakal. Odstranimo očitno suhe in polomljene veje, večje posege pa pustimo za čas, ko bo stanje rastline dokončno znano. Včasih rastlino največkrat rešimo prav tako, da jo nekaj časa pustimo pri miru.

Po suši manj gnojila

Še ena pogosta reakcija na slab videz vrta je gnojenje. Rastline so slabe, torej jim očitno nečesa manjka. Razumeti pa moramo, da so bile rastline več tednov predvsem v vodnem stresu, ne nujno v pomanjkanju hranil. Z močnim odmerkom dušičnega gnojila jih lahko konec poletja spodbudimo k hitri rasti ravno v času, ko bi se morale počasi pripravljati na jesen. Predvsem pri drevnini in grmovnicah to ni najboljša popotnica za zimo.

Suša zelo jasno pokaže dobre in slabe izbire

Vsaka ekstremna sezona je tudi nekakšen preizkus vrta in naših odločitev ter posegov. V običajnem poletju se lahko dobro obnesejo skoraj vse rastline. Če nekaj dni ni dežja, zalijemo in težav ni. Ob večtedenski suši pa se razlike hitro pokažejo, saj nekatere rastline lahko propadejo, spet druge skoraj ne spremenijo videza. Sivke, nekatere kadulje, perovskije, možine, številne okrasne trave, hermelike, stepske kadulje, nekatere krvomočnice in še vrsta drugih trajnic lahko na primernih tleh prestanejo presenetljivo dolga obdobja brez vode. Podobno je pri borih, lepljivcih, oljčicah in drugih lesnatih rastlinah.

Ravno obratno je pri hortenzijah, ki na sončnih legah zaradi velikih mehkih listov začnejo v vročini hitro kazati stres. To seveda ne pomeni, da moramo vse občutljive rastline odstraniti. Pomeni pa, da jih moramo saditi tja, kjer jim vrt lahko ponudi primerne razmere. Hortenzija ob vzhodni strani hiše, kjer jo popoldne ščiti senca, je povsem druga zgodba kot enaka hortenzija sredi južnega dvorišča ob kamnitem tlaku.