Matic Sever
Avgusta vrt pogosto začnemo zares uporabljati šele proti večeru. Čez dan se umikamo vročini, po sončnem zahodu pa znova odpremo vrata na teraso, sedemo na klop ali se sprehodimo med gredami. Takrat se podoba vrta precej spremeni. Nekatere barve hitro izginejo, druge pa postanejo opaznejše bolj kot sredi dneva. Svetlo obarvani cvetovi in listi namreč v večerni svetlobi skoraj zažarijo.
Pri načrtovanju zasaditev večinoma razmišljamo, kako bo vrt videti podnevi. Rastline izbiramo v vrtnariji, kjer so praviloma dobro osvetljene, občudujemo jih na sončnih fotografijah in jih razporejamo glede na barvne kombinacije v času polne svetlobe. Toda poleti je prav večer tisti del dneva, ko na vrtu preživimo največ prijetnega časa. Zato ni nepomembno, katere rastline ostanejo vidne tudi takrat, ko začne svetlobe zmanjkovati.
Vrt se zvečer spremeni
Ob mraku začnejo najprej izginjati temne barve. Temno modri, vijolični, vinsko rdeči cvetovi se počasi zlijejo z zelenjem in sencami. Rastline, ki so bile opoldne najmočnejši poudarek grede, lahko zvečer skoraj povsem izginejo. To seveda ne pomeni, da se jim moramo odpovedati. Temne barve ustvarjajo globino, skrivnostnost in dobro ozadje za svetlejše sosede, le od njih ne moremo pričakovati, da bodo nosilke večerne podobe vrta.
Povsem drugače se odzovejo bela, kremna, bledo rumena in zelo svetli rožnati odtenki. Ti prestrežejo še zadnje ostanke svetlobe in ostanejo vidni precej dlje. Podobno učinkujejo srebrnkasti listi, bele listne obrobe in svetla socvetja okrasnih trav.
Najboljši preizkus je zelo preprost. Vrt si oglejmo zvečer, ko sonce že zaide, vendar še ni popolnoma temno. Takrat hitro opazimo, kateri deli ostanejo povezani in kateri se spremenijo v večjo temno ploskev. Če ob poti, terasi ali pogledu iz dnevne sobe ne zaznamo skoraj ničesar več, lahko prav s svetlejšimi rastlinami dosežemo veliko spremembo.
Bela ni samo ena
Bela barva na vrtu se zdi preprosta, v resnici pa premore veliko različnih odtenkov. Nekateri cvetovi so snežno beli, drugi kremasti, rahlo zelenkasti, rožnato nadahnjeni ali skoraj srebrni. Razlike, ki so na močnem soncu komaj opazne, postanejo v mehki večerni svetlobi izrazitejše.
Čista bela deluje sveže in jasno, vendar je lahko v večjih količinah tudi precej hladna. Če jo družimo s kremnimi cvetovi, svetlo rumenim listjem in travami v slamnato zelenih odtenkih, postane zasaditev mehkejša. Za bolj romantično podobo dodamo bledo rožnate ali nežno vijolične cvetove. Tako se izognemo vtisu strogo zasnovanega belega vrta, ki je lahko zelo lep, ni pa primeren za vsak prostor in vsak slog hiše.
Tudi povsem belih cvetov ni treba razporediti po celotni gredi. Pogosto je lepše, če se ista svetla barva ponovi na nekaj mestih in zasaditev poveže v celoto. Posamezen bel cvet sredi množice temnejših rastlin lahko deluje izgubljeno, več manjših ponovitev pa ustvari ritem, ki ga oko brez težav spremlja tudi ob mraku.
Avgust ponuja dovolj izbire
Med rastlinami, ki avgusta zaznamujejo vrt s svojo svetlo pojavo, so gotovo lataste hortenzije. Njihova velika bela ali zelenkasto bela socvetja ostanejo opazna še dolgo po sončnem zahodu. Ko začnejo proti koncu poletja dobivati rožnate ali rdečkaste odtenke, ne izgubijo svoje vrednosti, ampak postanejo mehkejša povezava med poletjem in jesenjo. Ker so po postavi močne, navadno zadostuje že en večji grm ali manjša skupina. Na sončnih gredah so uporabne bele sorte ameriških slamnikov, gavre in plamenk. Gavra ima posebno vrednost zaradi drobnih cvetov na tankih steblih. Podnevi je lahko precej neopazna, ob večerni svetlobi pa njeni beli cvetovi delujejo kot množica majhnih lebdečih pik. Ker se poganjki odzivajo že na rahel veter, zasaditvi dodajo tudi gibanje.
V bolj klasičnih vrtovih lahko uporabimo bele vrtne plamenke. Njihova večja socvetja so dobro vidna, številne sorte pa tudi prijetno dišijo. Potrebujejo nekoliko boljša tla in dovolj vlage, zato jih ne sadimo na najbolj vroče in suhe dele vrta. Tam se bolje znajdejo gavre, bele sorte rmana, nekatere homulice in druge rastline, prilagojene bolj odcednim tlom.
Konec poletja se začnejo odpirati tudi jesenske vetrnice. Bele sorte so posebno lepe ob robu svetle sence, kjer njihovi cvetovi izstopajo pred temnejšim zelenjem.
Ne smemo pozabiti na enoletnice. Bele kozmeje, cinije, okrasni tobak in svetle petunije lahko hitro zapolnijo praznine v zasaditvi ali polepšajo večje lonce ob terasi. Posebno zanimiv je tobak, saj se njegov vonj pogosto okrepi prav proti večeru. Postavimo ga blizu mesta, kjer sedimo, sicer bo njegov učinek ostal nekje na oddaljenem robu vrta.
Ko cvetov ni, ostanejo listi
Cvetenje je vedno omejeno na določeno obdobje, svetli listi pa lahko učinkujejo večji del sezone. Srebrni pelini, nemški rožmarin, volnati čišljak in sivka dobro prestrezajo večerno svetlobo, hkrati pa se lepo vključujejo v zasaditve za sončna in bolj suha rastišča. Ker imajo podobne zahteve, jih lahko združujemo brez večjih težav.
V senci in polsenci posežemo po hostah z belo ali kremno obrobljenimi listi, pisanolistnih kavkaških spominčicah in svetlejših šaših. Pri pisanolistnih rastlinah je potrebne nekaj zadržanosti. Preveč različnih vzorcev hitro ustvari nemiren in razdrobljen videz. Bolje je izbrati eno dobro sorto in jo večkrat ponoviti.
Svetlo listje je zelo učinkovito pred temnim ozadjem. Bela obroba hoste bo pred senčno živo mejo ali temnim zidom bistveno bolj opazna kot pred svetlo fasado. Enako velja za bele cvetove hortenzij in plamenk. Kontrast pogosto naredi več kot velikost ali količina cvetov.
Svetloba brez reflektorjev
Če uporabimo dovolj svetlih cvetov in listov, vrt zvečer ne potrebuje močne razsvetljave. Nekaj diskretnih luči ob poti ali terasi je navadno dovolj. Premočna svetloba hitro izbriše prav tisto mehko vzdušje, ki ga želimo ustvariti, poleg tega pa vrt spremeni v osvetljen oder namesto v prijeten večerni prostor. Svetli in beli cvetovi imajo še eno zanimivo vlogo. Lažje jih opazijo tudi nočno dejavni opraševalci, zato večerni vrt ni namenjen samo človeku. Če ob tem izbiramo cvetove, ki zvečer močneje zadišijo, dobimo zasaditev, ki nagovarja več čutov in podpira življenje tudi potem, ko dnevne čebele že končajo svoje delo.
