(FOTO) Nasveti Matica Severja: Poznopoletni vonji vrta – rastline ne dišijo ves dan enako močno

V drugi polovici avgusta je poletje že nekoliko utrujeno. Nekatere rastline počasi izgubljajo svežino, barve niso več tako izrazite kot junija, dnevi pa postajajo opazno krajši. Kljub temu vrt še zdaleč ni pri koncu. Prav zdaj postanejo večeri prijetnejši in s tem pridejo bolj do izraza lastnosti rastlin, ki jih sredi svetlega dne pogosto spregledamo. Ena od njih je vonj.

Vrt večinoma načrtujemo z očmi. Izbiramo barve cvetov, oblike krošenj, višine rastlin in njihove medsebojne kombinacije. Vonj se pogosto pojavi šele kot prijeten dodatek, skoraj kot naključno odkritje. Pa vendar lahko prav ta določi, kako si bomo zapomnili določen vrt, teraso ali poznopoletni večer.

Vonja ne moremo fotografirati

Današnji vrtovi pogosto nastajajo ob podobah z družbenih omrežij, kjer je skoraj vse podrejeno videzu. Rastline morajo biti fotogenične, barvno usklajene in zanimive na posnetku. Toda fotografija ne more pokazati šelestenja trav, toplote kamna, vlage ali vonja, ki se zadržuje ob poti. Vrt, ki dobro učinkuje na fotografiji, je lahko v resničnem življenju presenetljivo prazen.

Vonj je ena najbolj neposrednih lastnosti vrta. Pogosto ga povežemo z določenim obdobjem, krajem ali človekom. Nekoga vonj lilij spomni na star vrt pri starših, drugega sivka na poletne počitnice, tretjega pa sladek vonj nočne lepotice na večere ob domači terasi. Takšni spomini so lahko mnogo trajnejši od natančnega spomina na barvo cvetov.

Nekatere rastline čakajo na večer

Rastline ne dišijo ves dan enako močno. Pri nekaterih se vonj okrepi v toplem soncu, druge ga začnejo izraziteje oddajati šele pozno popoldne ali zvečer. To ni naključje. Rastline z odpiranjem cvetov in sproščanjem vonja nagovarjajo opraševalce, ki so dejavni v določenem delu dneva.

Med najbolj značilnimi rastlinami večernega vrta je okrasni oziroma dišeči tobak. Njegovi cevasti cvetovi so lahko beli, rožnati, rdeči ali zelenkasti, številni pa se odprejo in močneje zadišijo prav proti večeru. Pri nakupu bodimo nekoliko pazljivi, saj vse sodobne sorte niso enako dišeče. Pogosto so višje in bolj preproste različice glede vonja bolj prepričljive kot nizke, zelo kompaktne sorte, vzgojene predvsem zaradi barve. Dišeči tobak je enoletnica, vendar lahko kot razvita sadika še avgusta hitro zapolni praznino v loncu ali na gredi. Najbolj smiseln je ob terasi, vhodu ali klopi. Če ga posadimo na oddaljen konec vrta, bomo njegovo glavno odliko težko zaznali.

Podobno zanimiva je nočna lepotica, Mirabilis jalapa. Njeni cvetovi se začnejo odpirati pozno popoldne in ostanejo odprti ponoči. Na voljo je predvsem v rumeni in intenzivni rožnati ter mešanici teh dveh. Pri nas jo večinoma gojimo kot enoletnico, čeprav v zemlji razvije gomolj, ki ga lahko pred zimo izkopljemo in shranimo na mestu, kjer ne zmrzuje. Včasih se na ugodnih legah tudi sama zaseje.

Za večerni vonj so uporabni še nekatere petunije, heliotropi in skromnejše sezonske cvetlice, pri katerih cvet morda ni posebno opazen, a svojo vrednost pokažejo šele, ko se jim približamo. Za vse velja, da med sortami obstajajo velike razlike, zato naj beseda dišeča ne ostane samo obljuba v katalogu.

Poznopoletne trajnice z vonjem

Med trajnicami, ki nas z vonjem razveseljujejo tudi v drugi polovici avgusta, so vrtne plamenke. Njihova velika socvetja so sicer barvno zelo opazna, toda pri številnih sortah je pomemben tudi prijeten, sladkast vonj. Plamenke najlepše uspevajo v globljih, hranljivih in zmerno vlažnih tleh. Na vročih, suhih mestih jih pogosto napade pepelasta plesen, spodnji listi pa se začnejo sušiti. Zanje zato izberemo zračno lego, kjer imajo dovolj svetlobe, vendar tla niso izpostavljena dolgotrajnemu izsuševanju. Koristna je tudi zastirka, ki pomaga ohranjati enakomernejšo vlažnost in hladnejši koreninski prostor.

Močan poznopoletni vonj imajo tudi nekatere lilije, predvsem orientalski križanci. Že nekaj cvetov lahko odišavi večji del vrta, zato z njimi ni treba pretiravati. Če jih posadimo neposredno ob mizo ali manjšo teraso, lahko postane vonj celo premočan. Bolje jih je nekoliko odmakniti, da do nas pride le občasno in v blažji obliki.

Poleg sivke še kaj drugega

Grmi in polgrmi Sredozemlja, kot so sivke in rožmarini, so dobro poznani, od drugod prihajajo pa še druge zanimive in dišeče predstavnice. Manj znana, a za konec poletja zelo zanimiva grmovnica je kletra, Clethra alnifolia. Njena pokončna bela ali rožnata socvetja prijetno dišijo in privabljajo žuželke. Dobro se znajde na soncu in v polsenci, vendar potrebuje nekoliko bolj sveža, humozna in praviloma bolj kisla tla. To ni rastlina za suh peščen vrt, je pa odlična za mesta, kjer se vlaga zadržuje dlje.

Pri vrtnicah lahko v drugi polovici avgusta pričakujemo nov val cvetenja, predvsem če smo odcvetele cvetove sproti odstranjevali in rastline v suši primerno zalivali. Tudi tu izbira sorte odloča o tem, koliko vonja bomo dobili. Poln cvet še ni zagotovilo za močno dišavo.

Vzpenjavke približajo vonj človeku

Dišeče vzpenjavke imajo posebno prednost, saj cvetove dvignejo bližje naši višini. Vonj se ne izgublja pri tleh, ampak se širi okoli pergole, vhoda ali prostora za sedenje.

Med najbolj znanimi je kovačnik. Različne vrste in sorte ne cvetijo vse istočasno, zato lahko s pravilno izbiro podaljšamo obdobje vonja globoko v poletje. Pozneje cvetoče sorte, med njimi Lonicera periclymenum Serotina, razvijajo izrazito dišeče cvetove tudi v drugi polovici sezone. Rastlina potrebuje dovolj močno oporo, koreninski del pa naj bo nekoliko zasenčen in zaščiten pred najhujšim izsuševanjem.

Na Primorskem in v najbolj zavetnih legah lahko uporabimo tudi zvezdasti jasmin, Trachelospermum jasminoides. Njegovi beli cvetovi močno dišijo, listi pa so zimzeleni. V večjem delu notranjosti Slovenije ni povsem zanesljivo prezimen, zato ga je varneje gojiti v veliki posodi, ki jo pozimi prestavimo v hladen, svetel in zaščiten prostor.