Barbara Bradač
Medtem ko je v mestu vztrajala poletna sopara, je bilo nekaj metrov pod mestnim središčem prijetno hladno in precej živahno. Skozi dolge hodnike Vinagove kleti je odmevala glasba, med starimi oboki so zazveneli kozarci, za stojnicami pa so se prepletali istrski, štajerski, dolenjski, belokranjski, briški in tudi avstrijski naglasi.
V soboto je tam potekal tretji Podzemni vinski festival, na katerem se je predstavilo okoli 30 vinarjev. Obiskovalci so lahko med 14. in 20. uro pokušali njihova vina, se pogovarjali s pridelovalci ter spoznavali razlike med sortami, letniki in načini pridelave. Še preden je bilo mogoče priti do konca seznama sodelujočih, se je kozarec že večkrat napolnil – in z njim tudi kakšna nova vinska zgodba.
Festival je povezal znana večja imena in manjše družinske kleti. Med drugim so se predstavili Vinag 1847, Ptujska klet, Klet Brda, Vinska klet Metlika, Protnerjevi, Vina Ploj, Jaunik, Bračko, Valentan, Fleisinger, Martinus Ritoznoj, Vina Montis, Vina Polanec ter številni drugi.
Od vinske kraljice do družinske kleti
Za Vina Polanec iz Jablanc pri Zgornji Koreni je bil to prvi nastop na Podzemnem vinskem festivalu. Nina Polanec, ki je bila lani vinska kraljica Slovenije, je povedala, da želijo postati bolj prepoznavni tudi v domačem okolju. "Prej nismo toliko hodili na sejme. Lani sem bila vinska kraljica Slovenije in ni bilo veliko časa, letos pa smo rekli, da gremo kar na polno," je dejala.
Njihova vinogradniška zgodba je razmeroma mlada. Družina se je na kmetijo preselila pred desetimi leti, ko jo je njen oče prevzel od tete in strica. Pred tem se z vinogradništvom niso ukvarjali, zato so se morali vsega naučiti tako rekoč od začetka. Sprva so poznali predvsem trgatve, nato so postopoma spoznali še delo v vinogradu in kleti. Med sortami želijo več pozornosti nameniti laškemu rizlingu. "Zadnja leta je bil nekoliko v zatonu in delala se mu je krivica, saj se ga je pogosto obravnavalo predvsem kot vino za zvrsti. Gre pa za zelo hvaležno sorto, iz katere je mogoče narediti veliko različnih slogov vina," je poudarila Polanec.
Čeprav je vroče in suho poletje tudi vinogradnikom povzročalo skrbi, so jim nekoliko pomagale zadnje padavine. Prednost njihove lege je po besedah Polančeve tudi apnenčasta podlaga, ki dobro zadržuje vlago, zato trte suše in vročine ne občutijo tako izrazito. Glede na dozorelost grozdja pričakujejo, da bodo trgatev začeli zelo kmalu.
Istrska malvazija in refošk pod štajerskimi oboki
Precej daljšo družinsko tradicijo ima posestvo Vina Montis & Eko Laura iz Montinjana nad Koprom. Elizabet Bordon, prva vinska kraljica Slovenske Istre, predstavlja že šesto generacijo družine, povezane z vinom in oljčnim oljem. V Maribor je pripeljala predvsem tisto, na kar so v njihovi kleti najbolj ponosni – malvazijo in refošk. "Maribor je fascinanten, biti v tako imenitnem prostoru, kot je ta podzemna vinska klet, pa je nekaj posebnega. Zdelo se nam je smiselno, da tukaj predstavimo našo malvazijo in refošk. V takšnem ambientu tudi vino dobi drugačen pomen," je dejala Bordon.
Vinarji si po njenem ne morejo privoščiti, da bi ostajali le doma. Festivali so priložnost za srečanje z novimi kupci, pa tudi za primerjavo vin in izmenjavo izkušenj. "Vemo, da imate Štajerci radi refošk in malvazijo, zato smo se želeli znova pokazati v tem delu Slovenije," se je nasmehnila.
V Slovenski Istri je bila letošnja suša še posebej izrazita. Bordonova zato pričakuje manj grozdja kot lani, vendar bi lahko njegova kakovost omogočila nastanek zanimivega letnika. Višje stopnje sladkorja in posledično alkohola bi lahko bile primerne predvsem za bolj zaokrožena, macerirana vina ter vina, ki jih zorijo v amforah. "Proti naravi ne moremo. Iz tega, kar nam bo dala, bomo naredili najboljše, kar se da. V vsakem slabem je treba poiskati nekaj dobrega," je dejala.
Mladi raje spijejo manj, a boljše
Med obiskovalci festivala je bilo veliko mladih, kar po oceni Bordonove kaže na spremembo odnosa do vina. Kot pravi, se mlajše generacije vse bolj zanimajo za izvor vina, način pridelave in ljudi, ki stojijo za posamezno steklenico. "Mladi mi na degustacijah večkrat povedo, da so pripravljeni za dobro steklenico plačati več. Raje spijejo eno kakovostno vino in vedo, da so s tem podprli nekoga, ki se je odločil delati na kmetiji," je povedala. Prav ti obiskovalci bodo po njenem čez nekaj let redni kupci, v vinske kleti pa bodo pripeljali tudi prijatelje.
Ob tem je opozorila, da brez večje podpore mladim prevzemnikom številne kmetijske zgodbe ne bodo imele nadaljevanja. "Če mladih, ki smo se odločili nadaljevati delo svojih prednikov, ne bodo začeli upoštevati in nam pomagati, je vprašanje, kaj se bo zgodilo s kmetijami in tradicijo," je bila neposredna.
Več kot pokušina vina
Podzemni festival ni ponudil le vinskih kozarcev. Obiskovalci so si lahko ogledali tradicionalno izdelovanje lesenih vinskih sodov, za nekoliko bolj pekoče okuse je poskrbel Chili Napoj, Deko Fun Art pa je v rove prinesel še slikanje na platno.
Glasbeno kuliso sta med pokušino ustvarjala DJ Pulse Agency in saksofonist Goran Bojčevski. Po koncu degustacijskega dela se je dogajanje preselilo v prenovljeno vinsko dvorano, kjer so na večernem druženju nastopili DJ Pulse, pevka Astrid in tolkalec Blaž.
Dolg sistem Vinagovih rovov se je tako za en dan spremenil v živahno podzemno festivalsko prizorišče. Festival je pokazal, da vino obiskovalcev ne pritegne zgolj zaradi tega, kar je v kozarcu. Enako pomembni so prostor, ljudje in zgodbe. In tako se ob štajerskem laškem rizlingu srečata istrska malvazija in refošk.
