Matic Sever
V zadnjem desetletju se je zanimanje za te senčne vrste močno povečalo, saj se vse bolj zavedamo, da s premišljenim kombiniranjem oblik listov, barv in tekstur senčni predeli zagotavljajo okrasno vrednost celo sezono, pogosto dlje kot cvetoče sončne gredice. Pomembno je izbirati vrste, ki so odporne proti polžem in čim bolj prilagojene lokalnim razmeram. Seveda se lahko malce bolj potrudimo za kakšne posebne in redke rastline in jim lokalno priskrbimo njim prilagojeno prst ali jih oskrbujemo pogosteje, ker so tega vredne. Sami se odločimo, kako zelo pestro in botanično bogato bomo zasadili polsenčne in senčne kotičke. Vsekakor je škoda, da bi ostajali pri nekaj klasičnih rastlinah za senco, ko pa je na voljo toliko zanimivega in redkeje videnega.
• Kolenčasta krvomočnica, Geranium nodosum Tony's Talisman, je ena od izjem v tej družini rastlin, saj večina krvomočnic ljubi sonce. Ta sorta uspeva v senci, cveti izjemno dolgo in prenaša celo suha tla. Kultivar izstopa z intenzivno, globoko vijoličasto barvo cvetov, ki v senčnem okolju močno zažarijo. Čeprav se rastlina rada sama zaseje, so mladi poganjki enostavni za obvladovanje, zato je idealna izbira tudi za začetnike.
• Hedychium Tara je spektakularen okrasni ingver, ki v vrt prinese pridih eksotike s svojimi svečastimi cvetovi v živahni oranžni barvi. Poleg vizualnega učinka navdušuje tudi z nežnim vonjem. Ob uporabi zaščitne zastirke je rastlina prezimno trdna in lahko doseže višino do 180 centimetrov. Najbolje uspeva v večjih skupinah na humoznih, rahlo vlažnih tleh v rahli senci.
• Begonija, Begonia pedatifida Nervures Rouge je dokaz, da so nekatere begonije v našem okolju povsem prezimno trdne. Njena glavna odlika so globoko urezani, dlanasti listi z izrazitimi rdečimi žilami. Zraste do približno 45 centimetrov visoko in najbolje uspeva v vlažnih, a dobro odcednih tleh. Čeprav poleti razvije nežne rožnate cvetove, ostaja njena primarna vrednost v dramatičnem videzu listja.
• Disporum longistylum Night Heron s svojo eleganco spominja na elegantnejšo različico salomonovega pečata. Spomladi odžene s temno rdečkasto rjavimi stebli in listi, kar v kombinaciji z rumeno-zelenimi cvetovi ustvari izjemen kontrast. Starejše rastline zaradi členovitih stebel dobijo videz bambusa. Ta zelnata trajnica jeseni tvori sijoče temne jagode, v dobrih razmerah pa lahko zraste preko meter visoko.
• Senčnica, Maianthemum racemosum, je odlična izbira za potrpežljive vrtnarje, saj potrebuje nekaj časa, da se popolnoma ustali. Prepoznamo jo po kremno belih, dišečih socvetjih v obliki metlic, ki krasijo čudovito obokana stebla. Po cvetenju rastlina razvije jagode, ki spreminjajo barvo iz rožnate v rdečo, kar podaljša njeno zanimivost globoko v jesen.
• Praprot, Woodwardia unigemmata, spada med najbolj markantne praproti, saj njeni listi dosežejo dolžino do 150 centimetrov. Posebnost te verižne praproti je spreminjanje barv; mladi listi so sprva rdeči, nato bronasti in šele na koncu zeleni. Na listih tvori majhne brstiče, ki so hkrati dekorativni in služijo razmnoževanju. Zaradi svoje velikosti zahteva dovolj prostora in zimsko zaščito v mlajših letih.
• Dresen, Persicaria Dragon's Eye, v senčne gredice prinaša globino s svojimi temnimi odtenki. Gre za nizko in kompaktno sorto, ki se ne razrašča agresivno. Listi so okrašeni s temno rdečimi vzorci v obliki črke V in svetlimi robovi. Odlično dopolnjuje zgodaj cvetoče rastline, saj s svojim barvitim listjem ohranja vrt živahen tudi v poletnih mesecih.
• Strobilanthes penstemoides je izjemno cvetoča trajnica, ki od julija tvori množico velikih modrih cvetov. V nasprotju z nekaterimi sorodnimi vrstami je ta rastlina bolj kompaktna, se ne razširja nekontrolirano in se ne zaseje sama. Dobro prenaša tako globoko senco kot sončna mesta, če ima na voljo dovolj vlage, kar jo uvršča med najbolj vsestranske senčne posebnosti.
• Saruma henryi ostaja v naših vrtovih neupravičeno spregledana. Odlikujejo jo veliki srčasti listi, ki so na otip žametni in spomladi obarvani temno vijolično. Svetlo rumeni cvetovi so obrnjeni navzven in se pojavljajo vse od pomladi do septembra. Rastlina je izjemno nezahtevna, saj uspeva v polsenci, na soncu ob zadostni vlagi in celo v suhi senci.
• Diphylleia cymosa je znana pod imenom dežnikovka in prihaja iz gorovja Apalači. Njena privlačnost se skozi sezono spreminja. Spomladi navduši z velikimi bronastimi listi, v maju in juniju z belimi cvetovi, poleti in jeseni pa s sijočimi modrimi jagodami na kontrastnih rdečih pecljih. Je idealna rastlina za vlažna in senčna gozdna rastišča.
• Trillium oziroma trolist je v vrtnarskem svetu ljubiteljev posebnosti zelo čislan. Njegova rast je počasna, saj od semena do prvega cvetenja pogosto preteče šest let, kar odraža njegovo dragocenost. Poznamo vrste s cvetovi na pecljih in tiste, kjer cvetovi sedijo neposredno na listih. Za vrtno uporabo so najbolj priročne višje vrste, kot je Trillium kurabayashii s temno rdečimi spomladanskimi cvetovi.
• Ypsilandra thibetica je redka trajnica, ki nas razveseli že februarja, ko večina vrta še počiva. Tvori bele cvetne klase z modrimi prašniki, ki oddajajo močan in prijeten vonj. Ker cveti nizko pri tleh, se je treba k njej skloniti, da začutimo njeno dišavo. Najbolje se počuti v humoznih tleh, kjer ima mir pred hitreje rastočimi sosednjimi rastlinami.
• Roscoea je zanimiva in pri nas še premalo znana trajnica iz družine ingverjevk, ki kljub eksotičnemu videzu presenetljivo dobro uspeva tudi v zmernem podnebju. Iz gomoljasto odebeljenih korenin pozno spomladi poženejo pokončna stebla z ozkimi listi, poleti pa se razvijejo cvetovi, ki po obliki nekoliko spominjajo na drobne orhideje. Najbolje uspeva v humoznih, odcednih, a ne presuhih tleh, v polsenci ali na mestih z jutranjim soncem. Zaradi poznega odganjanja jo je smiselno saditi med druge trajnice, ki spomladi zapolnijo praznino, kasneje pa ji prepustijo prostor za cvetenje.
