Na topel poletni dan, natančneje četrtega avgusta leta 1928, je Walter Chrysler pogumno ustanovil povsem novo avtomobilsko znamko. Poimenoval jo je DeSoto. Ime ni bilo izbrano naključno, saj je navdih zanj prišel iz bogate in nekoliko romantične zgodovine odkrivanja ameriškega kontinenta. Znamka je dobila ime po slavnem španskem raziskovalcu in osvajalcu Hernandu de Sotu (1500-1542).
Glavni cilj ob ustanovitvi je bil izjemno jasen, agresiven in strateško do potankosti premišljen. Chrysler je želel z novo znamko neposredno napasti močno konkurenco v tako imenovanem srednjem cenovnem razredu, kjer so se kupci ravno začeli množično prebujati. Tu so takrat kraljevale znamke, kot so bile Pontiac, Studebaker, Hudson in Willys. V strogi korporativni hierarhiji koncerna je imel DeSoto natančno določeno mesto. Deloval je kot cenovno nekoliko dostopnejša alternativa najbolj prestižnim in razkošnim modelom, ki so nosili neposredno ime Chrysler. Znotraj koncerna je bila znamka Dodge pozicionirana zgolj stopničko višje od modelov DeSoto, medtem ko je za tiste kupce z nekoliko plitkejšimi žepi skrbela znamka Plymouth, ki je bila v korporacijo Chrysler kot povsem vstopni model za množice dodana v istem prelomnem letu 1928.
Začetek proizvodnje in prodaje je daleč presegel tudi najbolj optimistična pričakovanja vodilnih mož v podjetju. Modelno leto 1929 je bilo za novo znamko naravnost sanjsko. V prvem polnem letu obstoja so izdelali osupljivih 81.065 primerkov modela DeSoto Six. Ta prodajna številka je pomenila absoluten ameriški rekord v številu prodanih vozil v prvem letu proizvodnje za katerokoli novo avtomobilsko znamko na trgu. Ta rekord v avtomobilski industriji Združenih držav Amerike je ostal povsem nepremagan in nedotaknjen kar dolgih enaintrideset let. Šele leta 1960 ga je prekosil povsem drugačen avtomobil, model Ford Falcon.
V tridesetih letih prejšnjega stoletja je korporacija začela izjemno drzno oblikovno in predvsem tehnološko revolucijo. Na trg so ponosno poslali inovativni model DeSoto Airflow z izjemno napredno aerodinamično obliko in inženirskimi rešitvami, ki so bile daleč pred svojim časom. Čeprav so inženirji ustvarili pravo mojstrovino, ki je z neverjetno lahkoto rezala zrak, trg še ni bil pripravljen na tako radikalen dizajn. Prodaja aerodinamičnega modela Airflow je pešala in avto je bil prodajni neuspeh. Zato so pri znamki morali izjemno hitro in pragmatično reagirati ter so kupcem ponudili precej bolj konzervativno oblikovan model Airstream. Ta pametna poteza je nemudoma popravila in stabilizirala prodajne rezultate, hitro povrnila zaupanje tistih kupcev, ki z videzom niso želeli preveč izstopati, in znamko popeljala skozi finančno zahtevno obdobje tridesetih let. V tem času je bila kupcem sicer na voljo tudi celotna serija osnovnejših modelov, poimenovanih zgolj s preprostima oznakama Six in Eight, kar je neposredno označevalo število valjev v vgrajenih motorjih.
Sledila so temna štirideseta leta, ki jih je zaznamovala druga svetovna vojna. Tako kot absolutna večina ameriške težke industrije je tudi Chrysler podredil svoje ogromne proizvodne zmogljivosti vojaškim namenom. Po koncu vojne se je proizvodnja osebnih vozil hitro obnovila. Iz tega specifičnega obdobja so še posebej znani klasični modeli, kot sta leta 1948 predstavljen model DeSoto Club Coupe in luksuzna štirivratna limuzina DeSoto Custom iz leta 1949. Prav tako je bil v tem obdobju silno priljubljen in prostoren model Suburban. Ta velikan je zaradi podaljšane medosne razdalje in zares ogromne potniške kabine hitro postal izjemno priljubljena izbira večjih ameriških družin. V ponudbi je bil na voljo tudi powermaster, ki je še dodatno nadgradil redno ponudbo in zahtevnejšim kupcem omogočal še več potniškega udobja. Znamka je v tem času uživala velik ugled in je veljala za izjemno zanesljivo ter trpežno, ponujala pa je opazno več prestiža in drobnih inovacij kot sicer povsem osnovni plymouth, a še vedno po precej bolj dostopni ter realni ceni kot njihov paradni chrysler.
Pravi oblikovalski preporod in inženirski razcvet pa je znamka doživela v legendarnih petdesetih letih prejšnjega stoletja. Leta 1954 je luč sveta ogledal koncept DeSoto Adventurer II. To osupljivo vozilo je bilo neposreden rezultat plodnega sodelovanja z italijansko karoserijsko delavnico Ghia. Koncept je nakazoval, da se znamka pripravlja na nekaj zares velikega in zgodovinskega. Leto 1955 je nato prineslo prepotrebno, popolno in temeljito prenovo celotne palete modelov. Njihov glavni oblikovalec Virgil Exner je z drzno potezo vpeljal povsem nov, agresiven oblikovalski jezik, ki je postal znan pod imenom Forward Look. Ta slog je dokončno zaznamoval dolge, izrazito nizke linije vozil, uporabo sijočega kroma in izrazite aerodinamične zračne plavuti na zadku. Te ikonične plavuti so sčasoma postajale vse višje, ostrejše in oblikovno drznejše.
Najsvetlejša zvezda znamke pa se je rodila leta 1956, ko so trgu ponosno predstavili prvi serijski model DeSoto Adventurer. Ta je bil sprva zasnovan kot visoko zmogljiv kupe in je v resnici predstavljal neposreden odgovor na takrat izjemno zaželeni sestrski model Chrysler 300. Adventurer je v celotni ponudbi vedno predstavljal najdražjo stopnjo opreme pri znamki in je zamenjal dotedanji paradni custom. Na začetku so ga ponujali izključno kot prestižno vozilo zelo omejene serije z dvoje vrat in trdo streho. Zanimivo je, da kupci niso imeli prav velike izbire, saj je bil stroj na voljo izključno v elegantni, vnaprej določeni barvni kombinaciji - snežno bela, globoko črna in bogata zlata barva.
Prvi adventurer je bil opremljen z izjemno zmogljivim V8 z oznako Hemi, ki se je ponašal s prostornino ogromnih 5588 cm3 in je bil podprt z dvojnim izpušnim sistemom, ki je dajal mogočen, grgrajoč zvok in odlične cestne zmogljivosti. Avto je serijsko imel dve zunanji ogledali, zlate pokrove koles, vgrajen radio, električno uro in celovito instrumentno ploščo, ki je bila za večjo varnost ob trkih na vrhu oblazinjena. Medosna razdalja je znašala natančno 3200 milimetrov, v dolžino se je ta križarka raztezala na 5611 milimetrih, v širino je vozilo merilo 2004 milimetre, v višino pa 1532 milimetrov. Potniki na prednjih sedežih so uživali v 116 centimetrih razkošnega prostora za noge.
Prenovljeni modeli za leto 1957 so bili uradno predstavljeni že decembra 1956 in so takoj ob razkritju doživeli prave stoječe ovacije tako zahtevnih kupcev kot tudi kritične strokovne avtomobilske javnosti. Urednik takrat zelo vplivne avtomobilske revije Mechanix Illustrated, slavni Tom McCahill, je zapisal, da gre za absolutno najbolje in najlepše oblikovana vozila med prav vsemi znamkami v celotni korporaciji Chrysler. Februarja 1957 je adventurer dobil še kabrio različico. Pogonski agregat je v tem času dosegel še večji in pomembnejši inženirski mejnik. Znamka je v tistem tehnološkem zagonu svojim kupcem za doplačilo ponudila celo opcijski sistem za elektronsko vbrizgavanje goriva, ki ga je posebej za njih razvilo podjetje Bendix Corporation. Žal pa se je ravno ta napredni sistem kmalu izkazal za zelo problematičnega, nezanesljivega v vsakdanji praksi in je bil ob vsem tem še cenovno izjemno drag, zato so na koncu prodali le peščico vozil s to opcijo.
Celotna paleta modelov se je proti koncu petdesetih let močno obogatila in razširila. Poleg modela Adventurer so kupci lahko izbirali še med izjemno priljubljenimi srednjimi različicami Firedome, nekoliko bolj prestižnejšim in umirjenim modelom DeSoto Fireflite in pa povsem vstopnim modelom DeSoto Firesweep. Vsak od njih je bil nato na voljo v številnih različnih karoserijskih izvedbah, vse od športnih kupejev in strogih poslovnih limuzin do glamuroznih kabrioletov in uporabnih družinskih karavanov. Za vse trge izven ZDA so inženirji razvili poseben izvozni model DeSoto Diplomat, ki pa je za lažje vzdrževanje temeljil na prilagojeni in predvsem standardizirani tehniki in šasijah korporacije Chrysler. Na določenih svetovnih trgih so se številni klasični tovornjaki in velika gospodarska vozila izvorne znamke Dodge enostavno preimenovali in so se uradno prodajali z značko DeSoto na maski.
Leta 1959 je model Adventurer doživel novo, dokaj radikalno veliko oblikovno prenovo in njegove linije so po novem začele še močneje prevzemati zunanje značilnosti in detajle vozil, ki so nosila dražjo značko Chrysler. Novi in posodobljeni modelni so se predstavili že oktobra 1958. Tudi pri tej prenovi so pri proizvajalcu ostali strogo zvesti zelo omejeni paleti barvnih kombinacij, a še naprej z absolutno najbogatejšo serijsko opremo med prav vsemi ponujenimi avtomobili znamke, čeprav je nekoliko nelogično radijski sprejemnik ob tej prenovi naenkrat postal del dodatne opreme, za katero je bilo treba doplačati.
Kljub fantastični opremi, inovativnemu videzu in mogočnim osemvaljnim motorjem pa so se v poznih petdesetih letih začeli nad znamko izjemno hitro zbirati temni oblaki. Prodaja je začela po letu 1957 drastično in neustavljivo upadati. Temu je v veliki meri botrovala huda gospodarska recesija, ki je državo zajela leta 1958 ter močno in neposredno udarila po celotni avtomobilski industriji, še najbolj prav v tem nesrečnem srednjem cenovnem razredu. Hkrati s slabo ekonomijo so se v modelnih letih 1957 in 1958 v tovarnah začele pojavljati številne nepotrebne težave z zanesljivostjo materialov in splošno padajočo kakovostjo končne izdelave na tekočih trakovih, kar je nepopravljivo omajalo prej brezmadežen sloves znamke. Poleg teh zunanjih in proizvodnih dejavnikov pa so se v istem času pojavile še notranje organizacijske težave znotraj glavne korporacije Chrysler. Prodajna strategija številnih hišnih znamk se je začela prekrivati in zmedeni kupci niso več videli jasnega in oprijemljivega razloga za nakup teh specifičnih vozil. Za skoraj enak denar so si namreč lahko privoščili neprimerljivo bolj prestižen in ugleden model krovne znamke Chrysler ali pa so se zgolj iz čiste previdnosti v času krize odločili za bistveno cenejši plymouth.
Surov konec je bil po takšnem zaporedju dogodkov in številk na papirju povsem neizbežen in le še vprašanje časa. Nekoč ponosni model Adventurer je v svojem čisto zadnjem letu proizvodnje, torej leta 1960, za zelo kratek čas obupano postal krovni naziv za celotno preostalo serijo vozil v salonih, saj so takrat skromni ponudbi dodali še štirivratno limuzino in štirivratno različico s trdo streho, vendar jim niti s tem ni uspelo rešiti hitro potapljajoče se ladje. Vodstvo je brez milosti sprejelo težko odločitev in uradno napovedalo, da znamko ukinjajo. Za zadnje in izjemno kratko modelno leto 1961 so v prodajnih salonih ponudili zgolj en sam, povsem neimenovan in nekoliko osiromašen model, ki se je tržil preprosto in zgolj pod imenom DeSoto. Novembra leta 1960 se je celotna proizvodnja v matičnih tovarnah po več kot treh razgibanih desetletjih dokončno in zlovešče ustavila. Znamka je bila nato v koledarskem letu 1961 uradno in dokončno izbrisana iz vseh registrov aktivnih avtomobilskih proizvajalcev.
V času svojega celotnega preteklega obstoja na ogromnih severnoameriških trgih je ta fascinantna znamka svojim zvestim kupcem prodala precej več kot dva milijona osebnih vozil ter lahkih tovornjakov. Čeprav je znamka, poimenovana po drznem in neustrašnem španskem raziskovalcu, izginila z modernega avtomobilskega zemljevida, njena bogata in poučna dediščina živi naprej. Čudoviti in tehnično napredni modeli iz zlatih petdesetih let še danes sodijo med absolutno najbolj ikonične, prepoznavne in občudovane stvaritve celotne ameriške avtomobilske industrije tistega časa. Prav zaradi svoje redkosti so danes visoko cenjeni na trgu starodobnikov in predstavljajo iskane zbirateljske primerke po vsem svetu. Zgodba o strmem vzponu od fantastičnega prodajnega rekorda leta 1929 do bridkega konca na prehodu v šestdeseta tako za vedno ostaja eno najbolj fascinantnih in nostalgičnih poglavij v zgodovini svetovnega avtomobilizma.
