Izvršni direktor podjetja Meta Mark Zuckerberg je v začetku leta s svojimi najožjimi sodelavci zasnoval radikalen načrt preoblikovanja podjetja. Njihov cilj je bil ustvariti delovno okolje, ki bi temeljilo na umetni inteligenci. Ta bi prevzela velik del vsakodnevnih nalog, ki jih trenutno opravlja na tisoče zaposlenih. Ljudi bi nadomestili virtualni delavci, manjšim skupinam visoko usposobljenih strokovnjakov pa bi vodstvo zaupalo le še njihov nadzor.
Projekt so poimenovali Organizacijska transformacija oziroma "Project OT". Vodstvo je preigravalo scenarije, po katerih bi nekatere ekipe zmanjšali za kar 60 odstotkov, poroča tiskovna agencija Reuters. Prestrukturiranje so načrtovali v dveh valovih. Prvi val odpuščanj so predvideli za maj, drugega pa za november. Podjetje je želelo odpustiti slabše ocenjene delavce in hkrati ukiniti številna nezasedena delovna mesta.
Vendar si je Zuckerberg tik pred zdajci premislil. Le nekaj ur pred prvim valom odpuščanj, 19. maja zvečer, je vodstvo ustavilo načrte za novembrske reze. Meta je naslednji dan sicer odpustila 10 odstotkov zaposlenih, a nadaljnja množična odpuščanja so preprosto preklicali.
Tehnične težave in upor zaposlenih
Načrt je propadel iz dveh glavnih razlogov: tehnologija ni prinesla pričakovanih rezultatov, zaposleni pa so se ostro uprli. Notranji podatki so pokazali, da avtonomni agenti umetne inteligence ne dosegajo želenih izboljšav produktivnosti. Uporaba umetne inteligence pri programiranju je sicer močno povečala količino napisane kode, a to ni prineslo sorazmernega števila novih funkcij za uporabnike. Količina sprememb v interni programski opremi je narasla za 220 odstotkov, medtem ko se je število izboljšav, ki so dosegle končne uporabnike, povečalo le za 36 odstotkov.
Pospešeno uvajanje umetne inteligence je povzročilo tudi resne tehnične težave. Število varnostnih in tehničnih dogodkov, vključno s prekinitvami storitev, je poskočilo za 40 odstotkov. Zaposleni so morali porabiti 70 odstotkov več časa za reševanje teh urgentnih napak. Javnost je del teh težav opazila junija, ko so hekerji izkoristili Metinega novega bota za podporo strankam in vdrli v več odmevnih profilov na Instagramu.
Hkrati je med zaposlenimi završalo. Podjetje je na službene naprave ameriških delavcev namestilo programsko opremo za sledenje pritiskom tipk in premikom miške. S temi podatki so želeli naučiti umetno inteligenco, kako ljudje upravljajo računalnike. Delavci so spoznali, da morda sami urijo tehnologijo, ki jih bo zamenjala. Interno komunikacijsko omrežje so preplavile jezne objave, podpora vodstvu in morala pa sta strmoglavili.
Sprememba smeri in iskanje rešitev
Zuckerberg je julija na internem srečanju priznal, da se je uštel pri časovnici. Tehnologija avtonomnih agentov po njegovih besedah ni napredovala tako hitro, kot je pričakoval. Vodstvo je po odpovedi novembrskih odpuščanj začelo popravljati škodo in miriti zaposlene. Ustavili so program za sledenje miškam in tipkovnicam ter nekaterim inženirjem omogočili vrnitev v stare ekipe.
Meta je ob tem zagnala obsežno komunikacijsko kampanjo, v kateri podjetje predstavlja kot osredotočeno na ljudi. V oglasnih sporočilih poudarjajo, da stavijo na človeški potencial. Zuckerberg zaposlenim in javnosti zdaj sporoča, da Meta razvija tehnologijo z namenom "opolnomočenja ljudi", in ne zgolj za avtomatizacijo dela.
Kljub uradnim zagotovilom, da letos ne načrtujejo novih odpuščanj na ravni celotnega podjetja, številni delavci ostajajo previdni. Meta se sooča s finančnimi pritiski in strogim nadzorom vlagateljev, saj letos načrtuje vlaganja v čipe in infrastrukturo za umetno inteligenco v višini najmanj 130 milijard dolarjev. Analitiki pričakujejo, da bo to močno zarezalo v prosta denarna sredstva podjetja, kar ohranja močan pritisk na iskanje novih prihrankov.
