Predloga, ki sta objavljena na e-demokraciji, med drugim prinašata spremembe na področju finančnih podpor medijem in vrnitev upravljanja RTVS na sistem direktorja in programskega sveta.
Ena od ključnih rešitev predloga zakona o medijih je prenova sistema finančnih podpor medijem, pri čemer se poudarja financiranje ustvarjanja programskih vsebin v javnem interesu, zlasti kulturnih in umetniških vsebin. Ob tem je predvidena odprava zakonsko določene obvezne višine sredstev za ta namen.
Ukinili bi tudi možnost financiranja nevladnih organizacij v javnem interesu na področju medijev ter financiranja razvoja novih programskih vsebin, oblik in orodij za novinarsko delo oziroma doseganje novih občinstev, pri čemer se sredstva usmerjajo v neposredno izvajanje medijske dejavnosti ter ustvarjanje in razširjanje medijskih vsebin v javnem interesu, piše v povzetku predloga. Ohranili pa bi možnost financiranja digitalnega prehoda tiskanih medijev in digitalnih medijev, vendar ne več kot zakonsko obveznost, temveč kot možnost, ki se bo izvajala glede na potrebe medijskega trga in javnofinančne zmožnosti države.
Iz sistema finančnih podpor bi izključili medije, povezane v programske mreže, saj da je namen proračunskih sredstev za medije predvsem spodbujanje medijskega pluralizma, uredniške neodvisnosti in samostojne produkcije vsebin. Prav tako načrtujejo prenos pristojnosti za oceno koncentracij na medijskem trgu na nacionalnega medijskega regulatorja, Agencijo za komunikacijska omrežja in storitve (AKOS). Določbe o razkrivanju dejanskega lastništva medijev pa bi popravili, tako da se kot dejanski lastnik lahko navede le fizična oseba.
Črtali bi določbe o vplivnežih in prekrškovne sankcije za spodbujanje nasilja ali sovraštva v medijih. Predlog novele zakona o Radioteleviziji Slovenija (RTVS) pa prenavlja sistem vodenja, upravljanja in nadzora zavoda. Dosedanji svet RTVS bi preoblikovali nazaj v programski svet, ki ga je RTVS nekoč že imela, sedanji finančni odbor pa bi znova nadomestil nadzorni svet.
"Štiričlanska uprava se nadomešča z generalnim direktorjem kot enotnim poslovodnim organom, kar zagotavlja jasnejšo odgovornost za poslovanje in razvoj javnega zavoda," je zapisano v predlogu zakona. Iz postopkov imenovanja članov programskega sveta se sicer v celoti umikajo državni organi, so dodali, sestava nadzornega sveta pa "temelji predvsem na strokovnih kompetencah s področij medijev, prava, javnih financ, gospodarstva, računovodstva in korporativnega upravljanja". Prehodne določbe predvidevajo, da z dnem uveljavitve tega zakona, če bo sprejet, prenehajo mandati članov sveta RTVS, članov Finančnega odbora ter predsedniku in članom uprave.
Spreminja se tudi ureditev financiranja narodnostnih programov in glasbene produkcije, pri čemer se ohranja obveznost državnega financiranja teh dejavnosti kot dela javne službe, odpravlja pa se zakonska vezanost višine sredstev na vnaprej določene odstotke rtv-prispevka, ki ga predlog novele še vedno predvideva.
