Sanja Verovnik
Sodobne klimatske naprave niso namenjene samo hlajenju. Prostore lahko tudi ogrevajo, prav prehodno obdobje pa je čas, ko je takšno dogrevanje lahko še posebno smiselno. Pri Zvezi potrošnikov Slovenije (ZPS) opozarjajo, da nas jeseni in spomladi v stanovanju pogosto zebe predvsem zjutraj in zvečer, medtem ko sonce čez dan prostore še vedno precej segreje. Zaradi ure ali dveh zato ni vedno smiselno zagnati centralnega sistema ogrevanja. Namesto tega lahko ogrejemo samo prostor, v katerem se zadržujemo. Toda do katere zunanje temperature je ogrevanje s klimatsko napravo še učinkovito? Lahko z eno notranjo enoto ogrejemo celo stanovanje? In predvsem: je takšno ogrevanje res cenejše?
Ko potrebujemo toploto le nekaj ur
Pri ZPS klimatsko napravo omenjajo kot eno od možnosti za učinkovito in razmeroma poceni dogrevanje v prehodnem obdobju. Njena prednost je predvsem v tem, da lahko prostor razmeroma hitro segreje, ne da bi morali zaradi hladnega jutra ali večera vključiti ogrevanje celotnega doma. To je še posebno zanimivo za tista gospodinjstva, ki klimatsko napravo že imajo. Poleti jo uporabljajo za hlajenje, jeseni pa jo lahko preklopijo na ogrevanje in z njo premostijo obdobje do začetka rednega ogrevanja.
Zakaj je lahko klima pri tem učinkovitejša od običajnega električnega grelnika? Na portalu Pravaklima.si pojasnjujejo, da klimatska naprava pri ogrevanju pravzaprav deluje po principu toplotne črpalke zrak–zrak. Toplote ne ustvarja neposredno iz električne energije, kot to počne klasični električni grelnik, temveč jo črpa iz zunanjega zraka in prenaša v notranjost.
Prav tako navajajo, da lahko sodobna klimatska naprava iz ene kilovatne ure porabljene električne energije v prostor odda približno tri do štiri kilovatne ure toplote. Ta številka sicer ne velja za vsako napravo in v vseh razmerah. Dejanski izkoristek je odvisen od modela klimatske naprave, zunanje temperature, nastavitev in razmer v prostoru.
Do katere temperature se splača ogrevati?
Prav zunanja temperatura je eden ključnih dejavnikov. Klimatska naprava lahko tehnično ogreva tudi takrat, ko temperatura pade pod ničlo, pri nekaterih modelih tudi precej niže. Toda eno je vprašanje, ali naprava pri določeni temperaturi še deluje, drugo pa, kako učinkovito takrat ogreva.
ZPS v svojih priporočilih za pravilno in varčno uporabo klimatske naprave navaja, da je z njo smiselno ogrevati predvsem v prehodnih obdobjih, dokler zunanja temperatura ne pade pod približno deset stopinj Celzija. Prav zato je lahko klima zanimiva v jesenskih dneh, ko je zjutraj zunaj denimo sedem ali osem stopinj, čez dan pa se temperatura povzpne bistveno više. Takrat bi bilo vključevanje celotnega ogrevalnega sistema zaradi nekaj hladnih ur manj smiselno. Na ZPS hkrati opozarjajo, da ne moremo preprosto trditi, da je ogrevanje s klimatsko napravo vedno najcenejša rešitev tudi pozimi. Učinkovitost je odvisna od naprave in od razlike med zunanjo temperaturo ter temperaturo, ki jo želimo doseči v prostoru.
Najpogostejša napaka pri izbiri klime
Pri izbiri klimatske naprave uporabniki pogosto upoštevajo predvsem njeno nazivno moč, ceno in navedeno velikost prostora, ki ga lahko ogreva, premalo pozornosti pa namenijo temu, ali je naprava dejansko primerna za učinkovito ogrevanje, opozarjajo v podjetju Energija Plus. "Klimatske naprave, namenjene celoletnemu ogrevanju, imajo praviloma večje toplotne izmenjevalce, zmogljivejše ventilatorje, ogrevano dno zunanje enote in učinkovite sisteme odtaljevanja. Takšni modeli običajno dosegajo tudi energijski razred A+++ za ogrevanje in omogočajo zanesljivo delovanje pri nizkih zunanjih temperaturah," pravijo. V podjetju tako poudarjajo, da pri izbiri ni odločilna zgolj moč naprave, temveč predvsem njena zasnova in učinkovitost pri ogrevanju.
Z nižanjem zunanje temperature se namreč spreminjajo pogoji delovanja naprave. Na portalu Pravaklima.si opozarjajo tudi na pojav, ki ga uporabniki poleti ne poznajo, to je odmrzovanje zunanje enote. Ko je zunaj hladno in vlažno, se lahko na zunanjem izmenjevalniku nabira led. Naprava mora zato občasno vključiti cikel odmrzovanja. V tem času notranja enota začasno ne ogreva prostora. To še ne pomeni, da klimatske naprave pozimi ne moremo uporabljati. Pomembno pa je vedeti, da sposobnost delovanja pri zelo nizkih temperaturah in gospodarnost takšnega ogrevanja nista eno in isto. Veliko je odvisno od konkretnega modela in njegovih tehničnih lastnosti.
Lahko ena klima ogreje celo stanovanje?
To je eno najpogostejših vprašanj uporabnikov. Če imamo klimatsko napravo v dnevni sobi ali na hodniku, ali lahko z njo ogrejemo tudi spalnico, otroško sobo in druge prostore? Odgovor je odvisen predvsem od tlorisa stanovanja in možnosti kroženja zraka. Pri klimatski napravi se toplota po prostoru širi s toplim zrakom. Če imamo velik odprt dnevno-bivalni prostor, je lahko ena notranja enota zelo učinkovita. Precej drugače je v stanovanju z dolgim hodnikom in več ločenimi sobami.
Na portalu Pravaklima.si opozarjajo, da ima ogrevanje več prostorov z eno notranjo enoto svoje omejitve. Topel zrak mora iz prostora, v katerem je nameščena klima, skozi vrata priti tudi v druge prostore. Če je notranja enota v dnevni sobi, oddaljena spalnica za zaprtimi vrati zato ne bo nujno dosegla enake temperature. Težave tudi ni mogoče odpraviti zgolj z nakupom čim močnejše naprave.
Pri ZPS opozarjajo, da namestitev notranje enote na ozek hodnik z namenom, da bi od tam hladila ali ogrevala vse sobe, ni nujno dobra rešitev. Naprava lahko na mestu, kjer je nameščena, hitro zazna, da je dosegla nastavljeno temperaturo, in zmanjša moč delovanja, medtem ko je v bolj oddaljenih prostorih še vedno hladneje. Zato je pomembno, da sta moč in položaj klimatske naprave prilagojena prostoru, ki ga želimo ogrevati. Pri ZPS poudarjajo, da tudi prešibka naprava ni dobra izbira. Če mora ves čas delovati z veliko močjo, da bi dosegla želeno temperaturo, bo porabila več energije, kot bi je ustrezno izbrana naprava.
Pri ogrevanju naj zrak piha navzdol
Napravo imamo, vključili smo ogrevanje, toda pri stropu je prijetno toplo, pri nogah pa nas še vedno zebe. Razlog je lahko povsem preprost: napačno usmerjen zrak. Topel zrak se naravno dviga. Zato na portalu Pravaklima.si pri ogrevanju svetujejo, da lopute notranje enote usmerimo navzdol. Naprava tako topel zrak potiska proti spodnjemu delu prostora, od tam pa se nato dviga in se bolj enakomerno razporeja. Če topel zrak usmerimo previsoko, se lahko več toplote zadržuje v zgornjem delu prostora. Rezultat je lahko precejšnja temperaturna razlika med območjem pod stropom in tistim, kjer dejansko sedimo.
Pri ZPS opozarjajo še na eno podrobnost, ki se zdi samoumevna, a lahko vpliva na učinkovitost. Pretoka zraka iz notranje enote ne smejo ovirati zavese, omare ali drugo pohištvo. Zrak mora po prostoru neovirano krožiti.
Umazan filter lahko poveča porabo
Še tako učinkovita naprava pa ne bo delovala optimalno, če je ne vzdržujemo. Pri ZPS opozarjajo, da sta za učinkovito delovanje klimatske naprave pomembni redno čiščenje in vzdrževanje. Po njihovih navedbah lahko zamašeni filtri povečajo porabo energije za od pet do 15 odstotkov.Težava ni samo večja poraba. V filtrih se nabirata prah in druga umazanija, zato lahko nevzdrževana naprava slabše deluje, pojavijo se lahko tudi neprijetne vonjave.
Pri ZPS svetujejo čiščenje filtrov najmanj enkrat na leto. Če smo klimatsko napravo intenzivno uporabljali vse poletje in jo nameravamo takoj zatem uporabljati še za jesensko ogrevanje, je zato smiselno preveriti, v kakšnem stanju je. Pozornosti ne potrebuje samo notranja enota. Tudi zunanja mora imeti dovolj prostora za nemoten pretok zraka in ne sme biti obdana z ovirami, ki bi zmanjševale učinkovitost delovanja.
Koliko elektrike porabi klima za ogrevanje?
Koliko električne energije porabi klimatska naprava za ogrevanje stanovanja, velikega od 50 do 70 kvadratnih metrov, če jo uporabljamo nekaj ur na dan? V podjetju Energija Plus pojasnjujejo, da enotnega odgovora ni mogoče podati, saj je poraba odvisna od številnih dejavnikov. Najpomembnejši so kakovost izolacije, vrsta oken, velikost steklenih površin, zunanja in želena notranja temperatura ter izbira klimatske naprave. Razlika je tudi med ogrevanjem stanovanja v večstanovanjski stavbi in samostojne hiše, kjer so toplotne izgube praviloma večje, opozarjajo.
Pri izbiri naprave je poleg energijskega razreda pomemben predvsem kazalnik SCOP, ki prikazuje sezonsko učinkovitost ogrevanja. Kot opozarjajo v Energiji Plus, se lahko vrednosti SCOP tudi med napravami istega energijskega razreda razlikujejo za 15 do 20 odstotkov, kar vpliva na porabo elektrike in stroške. "Zato splošne ocene stroška ogrevanja na kvadratni meter niso dovolj zanesljive. Stroške je mogoče smiselno oceniti šele ob upoštevanju značilnosti konkretnega stanovanja in izbrane naprave," poudarjajo v podjetju.
Klima ni rešitev za vsak dom
Ali je torej smiselno jeseni čim dlje odlašati z vključitvijo centralnega ogrevanja in stanovanje ogrevati s klimo? Za marsikatero gospodinjstvo je lahko odgovor pritrdilen, vendar ne v vseh razmerah. Velik odprt bivalni prostor je za takšno ogrevanje primernejši kot stanovanje s številnimi ločenimi sobami. Dobro izoliran objekt bo toploto zadrževal drugače kot stara, energetsko potratna hiša. Prav tako ni vseeno, ali želimo dnevno sobo zjutraj za dve uri ogreti z 19 na 21 stopinj Celzija ali pa želimo s klimatsko napravo ves dan vzdrževati enako temperaturo v več prostorih.
Pri ZPS zato klimatsko napravo v prehodnem obdobju izpostavljajo predvsem kot možnost dogrevanja tedaj, ko potrebujemo toploto samo zjutraj ali zvečer, čez dan pa je zunaj še dovolj toplo. Pomembne so tudi razlike med napravami. ZPS je pri svojem testiranju klimatskih naprav učinkovitost preverjal pri različnih pogojih in delnih obremenitvah. Zato zgolj podatek, da imamo doma klimatsko napravo, še ne pove, koliko nas bo ogrevanje z njo stalo.
Za uporabnika, ki napravo že ima, pa je njena največja prednost v prehodnem obdobju preprosta: ni treba ogrevati celotnega doma samo zato, ker nas je nekaj ur zjutraj ali zvečer zazeblo. Ogrejemo lahko prostor, v katerem smo, ko se zunaj in v stanovanju spet ogreje, pa napravo izključimo. In prav v obdobju, ko je zjutraj skoraj že zima, popoldne pa še vedno prijetna jesen, je takšna prilagodljivost lahko največji prihranek.
