Obnova se dogaja v času, ko Ukrajina krepi napade z brezpilotniki na rusko ozemlje, eden izmed največjih napadov na glavno mesto Rusije od začetka vojne pa je zadel rafinerijo nafte.
Podatki o javnih nabavah, ki so jih objavili neodvisni ruski mediji, razkrivajo, da je z začetkom septembra 39 milijonov rubljev (okoli 400 tisoč evrov) namenjeni za obnovo devetih objektov v treh četrtih jugozahodnega dela ruske prestolnice. Gre za območje, kjer so številni raziskovalni inštituti in podjetja, ki delajo za vojsko.
Dela naj bi končali do 30. novembra, vključujejo pa ureditev vhodov, pregrad, vrat in komunalnih sistemov, kot so vodovod, elektrika, kanalizacije, ventilacija in komunikacija. Dodatna sredstva so namenjena za zaklonišča v moskovski četrti Novogirejevo, v Novi Moskvi pa je načrtovana popolna obnova zaklonišča iz leta 1971, ki je opremljeno z lastno dizelsko elektrarno. Že ob začetku leta so bili objavljeni tudi razpisi v vrednosti 200 milijonov rubljev (dobra dva milijona evrov) za popravilo zaklonišč v 16 okrožjih, po večini v vzhodnem delu Moskve.
V Sankt Peterburgu je operater podzemne železnice v začetku septembra objavil razpis za izvajalca del za izgradnjo zaklonišč na devetih postajah, štirih odsekih in 35 kilometrih proge. S projektom je predvidena obsežna prilagoditev aktivnih in nedokončanih postaj.
Pritisk na rusko vojaško gospodarstvo
Zaradi napadov na energetski in poslovni sektor je Kremelj pod vse večjim pritiskom. Kijev na ta način skuša v čim večji meri omejiti financiranje ruskega vojaškega stroja. V nedeljo zvečer so ukrajinski droni zadeli rafinerijo v moskovskem naselju Kapotnja, ki je morala zaradi požarov ustaviti obratovanje.
Avgusta sta ukrajinski proizvajalec raket FirePoint in nekdanji obrambni minister Mihajlo Fedorov napovedala, da bi ukrajinske sile lahko do konca leta začele ciljati Moskvo z novimi balističnimi raketami.
"Moskva ne bi smela graditi obročev protizračne obrambe na račun drugih regij, temveč bi morala končati to brutalno vojno in se odločiti za mir," je sporočil ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski. "Na mizi so koraki za umiritev razmer na področjih energetike in prehrane. Potrebna je politična volja," je dodal.
Nasledstvo 20. stoletja
Infrastruktura civilne zaščite v Moskvi in Sankt Peterburgu je po večini še iz 20. stoletja. Sestavljajo jo poveljniški bunkerji za vladne in vojaške komunikacije ter množična zaklonišča za civiliste, med katerimi je tudi sistem podzemne železnice.
Nedavno so ugotovili, da so številna zaklonišča v Sankt Peterburgu v slabem stanju in da potrebujejo obnovo. Poleg tega pa se je izkazalo tudi, da so številni kletni prostori v stanovanjskih zgradbah, ki bi jih lahko uporabili kot zaklonišča, zdaj v zasebni lasti.
Za razliko od Rusije ukrajinski sistemi podzemne železnice, še posebej v Kijevu, Harkovu in Dnepru, že od začetka vojne leta 2022 24 ur na dan služijo kot zaklonišča. V njih si zatočišče vsak dan poišče na deset tisoče ljudi. V regijah bližje bojni liniji, ki pa nimajo podzemne železnice, so zgradili podzemne šole, da se lahko otroci izobražujejo, del izobraževalnega sistema pa so preselili na splet.
