Moskva ne želi odprte vojne z zvezo Nato, ampak poskuša z ustrahovanjem prisiliti Evropo k zmanjšanju podpore Ukrajini, je evropskim partnerjem sporočil finski predsednik Alexander Stubb. Pozval jih je naj ostanejo mirni kljub vse pogostejšim opozorilom o morebitnem ruskem stopnjevanju.
V zadnjih dneh je več visokih evropskih uradnikov opozorilo na krepitev ruskega hibridnega vojskovanja. Poljski premier Donald Tusk je izjavil, da bi Moskva lahko v prihodnjih mesecih poslala drone ali izstrelke na ozemlje članic Nata, ki pomagajo Ukrajini. Vodja češke obveščevalne službe je ocenil, da bi Rusija lahko izvedla omejen vpad, provokacije pod lažno zastavo ali množično kampanjo vplivanja v roku nekaj mesecev.
Pretiran odziv pomeni zmago za Rusijo
Stubb ponuja drugačen pogled na trenutno situacijo. Priznava, da se mora Evropa pripraviti na nadaljevanje hibridnih napadov in sabotaž, vendar hkrati opozarja pred pretiranimi odzivi. "Moramo biti zelo previdni in razumeti, da Rusija poskuša destabilizirati in prestrašiti Evropo. Vsakič, ko se pretirano odzovemo na hibridni napad, oni dejansko zmagajo," je pojasnil finski predsednik.
Dodal je, da Rusija nima interesa in niti zmogljivosti za vojaški napad polnega obsega. Zato bo nadaljevala z ustrahovanjem, zaveznike pa poziva k ohranitvi mirne krvi. Ob tem je pohvalil nedavno odločitev Nemčije, ki je Rusijo neposredno okrivila za poskus napada z dronom v Leipzigu. Stubb meni, da morajo države jasno povedati, da prepoznajo ruske dejavnosti in da bodo te imele posledice.
Brez neposredne vojaške grožnje
Finski predsednik opozarja na pretirane reakcije nekaterih obveščevalnih služb, ki trdijo, da so oni naslednji na meti ruske invazije. Finska z Rusijo deli najdaljšo mejo v Natu, vendar po besedah Stubba trenutno ne vidijo neposredne vojaške grožnje. Njihovi obveščevalni podatki sicer kažejo na določene aktivnosti, a vojaškega napada ne pričakujejo.
Stubb je pokazal tudi zmeren optimizem glede diplomatskih prizadevanj. Jasno je, da mirovnega sporazuma ne bodo dosegli hitro, vendar bi že okvir za prekinitev ognja v Črnem morju predstavljal pozitiven premik. Upa na nadaljevanje mirovnih pogajanj in na morebiten uspeh, če bi svetovni voditelji spravili ukrajinskega in ruskega predsednika za isto mizo.
Obenem je odločno zavrnil ugibanja, da bi sam postal glavni evropski pogajalec v prihodnjih mirovnih pogovorih z Rusijo. Meni, da Evropa ne bo imela enega samega predstavnika za ta namen, svojo vlogo pa vidi predvsem v zagotavljanju podpore iz ozadja.
