Evropski obveščevalni uradniki opozarjajo na možnost skorajšnjega ruskega preizkušanja meja zveze Nato. Eden od uradnikov celo ocenjuje, da bi Rusija lahko napadla že v nekaj mesecih in ne šele čez več let, poroča The Guardian. Opozorila prihajajo po tem, ko je poljski premier Donald Tusk v poljskem parlamentu dejal, da obveščevalne ocene kažejo na morebitne ruske napade z droni ali raketami na ozemlje Nata. S tem bi Moskva po njegovih besedah poskušala dokazati, da je 5. člen severnoatlantske pogodbe bolj teoretičen kot praktičen. Ta člen namreč določa, da napad na eno članico Nata pomeni napad na vse.
Francoski predsednik Emmanuel Macron je Tuskova opozorila označil za utemeljena. V Parizu je takoj sklical izredno srečanje voditeljev strank in predsedniških kandidatov, kjer so razpravljali o naraščajoči grožnji iz Rusije. Strahovi pred eskalacijo naraščajo hkrati z zasedanjem Generalne skupščine Združenih narodov v New Yorku in ob vse intenzivnejših zračnih napadih v ruski vojni proti Ukrajini. Kijev je namreč nedavno napadel Moskvo in druge ruske regije s stotinami brezpilotnih letalnikov in raket v enem največjih zračnih napadov v tej vojni.
Omejen vdor in lažne provokacije
Vodja češke varnostne službe BIS Michal Koudelka opozarja, da načrti Kremlja morda vključujejo manjšo invazijo na ozemlje Nata, ki meji na Rusijo, poleg povečane aktivnosti brezpilotnih letalnikov. "To je mogoče. Vključuje lahko omejen vdor, provokacije pod lažno zastavo in obsežno vplivnostno kampanjo," poudarja Koudelka. Ta scenarij bi se po njegovem mnenju lahko odvil v nekaj mesecih. Kljub temu dodaja, da številni ljudje delajo vse, kar lahko, da bi to preprečili.
Uradniki v treh baltskih državah, ki mejijo na rusko ozemlje, medtem izražajo večjo previdnost glede možnosti invazije ali druge resne eskalacije. Opozarjajo na omejene ruske vire v Ukrajini in poudarjajo, da bi pretirano izpostavljanje možnosti napada lahko koristilo Kremlju. Generalni direktor latvijske državne varnostne službe VDD Normunds Mežviets pravi, da ne vidijo znakov skorajšnjega napada. Priznava pa, da obstajajo znaki ruskih priprav na odločnejše ukrepanje v Evropi. "Še vedno ostaja odprto vprašanje, ali imajo neposredne in konkretne načrte, ali pa gre le za poskuse širjenja strahu in negotovosti v zahodni družbi," pojasnjuje Mežviets.
Baltske države mirijo paniko
Baltski politiki, ki so dolga leta kritizirali Zahodno Evropo zaradi popustljivosti do Rusije, zdaj zahodne voditelje pozivajo k umirjenosti. Skrbijo jih namreč posledice, ki bi jih govorice o neizbežni invaziji lahko imele na njihove družbe in gospodarstva. Generalni sekretar estonskega zunanjega ministrstva Jonatan Vseviov je nedavno obsodil paniko na družbenih omrežjih. Ljudi je pozval, naj ostanejo mirni in podpirajo Ukrajino, ter zagotovil, da bodo oblasti jasno sporočile, če bo obstajal utemeljen razlog za strah.
Rusija po besedah zahodnih agencij trenutno krepi kampanjo sabotaž proti ciljem v državah, ki najbolj glasno podpirajo Ukrajino. Koudelka ocenjuje, da trenutna ruska taktika temelji na stopnjevanju napetosti z namenom kasnejše umiritve, saj želi Kremelj pritisniti na šibke točke zahodnih družb in zmanjšati njihovo podporo ukrajinskim vojnim prizadevanjem.
Sabotaže kot novo orožje
Vsi trije vodje obveščevalnih služb pričakujejo, da bo Rusija v prihodnjih mesecih okrepila svoje sabotažne akcije v Evropi. Vodja švedske vojaške obveščevalne in varnostne službe Thomas Nilsson izpostavlja nedavni incident z oboroženim dronom na letališču v Leipzigu, ki ga nemške oblasti pripisujejo ruski obveščevalni službi. Nilsson to označuje za prelomni trenutek, saj napadi na kritično infrastrukturo predstavljajo ogromno grožnjo za družbo in lahko povzročijo veliko gmotno škodo.
Mežviets dodaja, da Rusija prehaja od naključnih sabotaž in požigov k specifičnim ciljem, povezanim z zahodno podporo Ukrajini. Obveščevalci opažajo, da napadalci iščejo načine za napade na železniško infrastrukturo in cilje obrambne industrije. Nilsson pojasnjuje, da želi Moskva s temi dejavnostmi zmanjšati podporo Ukrajini, vnesti razkol v Nato in prestrašiti evropsko prebivalstvo.
Kljub nedavnim poskusom ameriške administracije, da bi ponovno zagnala mirovna pogajanja v Ukrajini, evropski obveščevalci ostajajo skeptični. Nilsson poudarja, da v Moskvi ne vidi znakov resnega razmisleka o pravih pogajanjih. Ocenjuje, da Rusi še vedno verjamejo v dosego svojih strateških ciljev, zato zgolj igrajo pogajalsko predstavo.
