Evropska unija pripravlja doslej neviden ukrep za zaščito svojih trgov. Bruselj namerava močno omejiti dostop Ukrajine do evropskih kmetijskih trgov in njenih zelo radodarnih subvencij, če bo Kijev kdaj postal polnopravni član bloka. Interni dokument Evropske komisije razkriva, da gre za velik odpustek vplivnim članicam, poroča britanski Financial Times. Predvsem Francija, Poljska in Italija že dlje časa odkrito izražajo strah pred močnim ukrajinskim kmetijstvom, zlasti pred tamkajšnjo proizvodnjo oljnic in žit.
Če bi Ukrajina postala del bloka, bi se skupne kmetijske površine v Evropski uniji povečale za skoraj tretjino. Za primerjavo, trenutno največja kmetijska sila Unije, Francija, obvladuje približno 17 odstotkov vseh kmetijskih površin. Podatki kažejo, da kar 45 odstotkov ukrajinskih tal predstavlja izjemno rodovitna črnica. Kmetijska proizvodnja tam dosega visoko produktivnost in hkrati zahteva manjše količine gnojil. Kmetije v tej vzhodnoevropski državi delujejo predvsem kot veliki agroholdingi. Povprečna velikost kmetije v Ukrajini meri 649 hektarov, medtem ko v Evropski uniji obsega le 17 hektarov.
Strah pred ukrajinskim kmetijskim velikanom
Ukrajina bi ob morebitnem vstopu v Evropsko unijo predstavljala petino celotne evropske proizvodnje žit. Država bi prispevala skoraj polovico proizvodnje koruze in 15 odstotkov proizvodnje pšenice, pri čemer stroški pridelave dosegajo za tretjino nižje vrednosti kot v Uniji. Ukrajinska proizvodnja sončnic je nedavno celo presegla proizvodnjo celotnega bloka. Podobno razliko strokovnjaki opažajo pri pridelavi sladkorja, kjer povprečna obdelana površina ukrajinskih obratov tisočkrat presega evropsko povprečje.
Majhne evropske družinske kmetije utemeljeno skrbijo, saj brez ustrezne zaščite Bruslja ne bodo zdržale ukrajinske konkurence. Kmetijske subvencije Evropske unije namreč znašajo 55 milijard evrov letno. Vstop kmetijskega velikana, kot je Ukrajina, bi popolnoma porušil dosedanje razmerje moči. Dokument Komisije zato poudarja, da obseg in struktura ukrajinskega kmetijskega sektorja upravičujeta ciljne ukrepe, ki bi močno omejili finančno podporo in dostop do trga za izdelke, kot sta pšenica in žito.
Kompenzacija in strožja pravila za širitev
Zamisel o omejitvah ni povsem nova. Ukrajinski trgovinski predstavnik Taras Kačka je že spomladi predlagal, da bi se Kijev odpovedal kmetijskim subvencijam v naslednjem finančnem obdobju, če bi to pospešilo pridružitev Evropski uniji. Bruselj sedaj v zameno ponuja kompenzacijo. Evropska unija obljublja pomoč Ukrajini pri ponovnem odprtju njenih tradicionalnih izvoznih trgov, ki jih trenutno blokira ali uničuje ruska agresija. Dokument ob tem uvršča Ukrajino, Moldavijo, Črno goro in Albanijo med najnaprednejše kandidatke. Te države bodo prejele prilagojene načrte pristopanja, vendar brez določenih datumov vstopa.
Mnogi evropski politiki izražajo skrb, da bi geopolitični pritisk prisilil Bruselj k popuščanju novim članicam glede vladavine prava in korupcije. Nedavni korupcijski škandali v Ukrajini dokazujejo, da realnost na terenu zaostaja za diplomatskimi obljubami. Evropska komisarka za širitev Marta Kos je javno opozorila, da Evropska unija nujno potrebuje nova pravila, ki bodo preprečila vstop potencialnih "trojanskih konjev" v skupni blok. Novi načrti Komisije zato uvajajo strožji sistem. Komisija bo dostop do evropskih sredstev neposredno pogojevala z oprijemljivim napredkom pri pravosodnih reformah. Hkrati pa predlaga radikalno reformo sedmega člena, mehanizma za odvzem glasovalnih pravic članicam, ki kršijo temeljna pravila Evropske unije, da bi postopek pospešili in izboljšali njegovo učinkovitost.
