Islandski volivci so na referendumu zavrnili vladni predlog o začetku pristopnih pogajanj z Evropsko unijo. Nasprotniki vstopa so zbrali 52,8 odstotka glasov, medtem ko je tabor za začetek pogajanj prepričal 47,2 odstotka volivcev.
Izid predstavlja udarec za Bruselj. Evropska unija je namreč želela sprejeti bogato novo članico in je pokazala pripravljenost na kompromise pri težavnejših vprašanjih. Islandska vlada je načrt za članstvo predstavila kot priložnost, ki jo morajo izkoristiti zdaj ali nikoli. Predsednica vlade Kristrún Frostadóttir je volivce avgusta opozorila, da bo zavrnitev predloga končala vsa ugibanja o Evropski uniji. Po objavi izidov je izrazila upanje, da glasovanje ne bo razdelilo naroda. V zadnjih tednih je na javnih zborovanjih po državi aktivno podpirala začetek pogajanj. Priznala je, da imajo številni prebivalci, predvsem na podeželju, pomisleke glede vpliva članstva na kmetijstvo, ribištvo in naravne vire. Obljubila je, da bo vlada ta vprašanja dobro obravnavala in upoštevala skrbi prebivalcev.
Zagovorniki vstopa v povezavo so poudarjali, da bi članstvo lahko znižalo visoke obrestne mere in ponudilo večjo varnost. Pri tem so izpostavili geopolitične napetosti, vojno v Ukrajini in izjave ameriškega predsednika Donalda Trumpa o priključitvi Grenlandije. Nasprotniki pa so uspešno prepričali večino, da bi članstvo v Evropski uniji ogrozilo državno suverenost in nadzor nad bogatimi ribolovnimi območji.
Zmago nasprotnikov sta hitro pozdravila vodja francoske skrajne desnice Marine Le Pen in britanski populistični politik Nigel Farage. Le Pen je na družbenem omrežju X zapisala, da glasovanje opominja na možnost drugačne Evrope, ki temelji na svobodnih in suverenih narodih. Farage pa je Islandcem čestital za ohranitev neodvisnosti.
Islandija je sicer prvo prošnjo za vstop v Evropsko unijo oddala leta 2009. Takrat je majhno in izpostavljeno gospodarstvo države močno prizadela finančna kriza. Evroskeptična vlada je nato leta 2013 pogajanja prekinila. Geopolitični pretresi in ameriške uvozne carine so v zadnjih mesecih ponovno obudili razpravo, ki na Islandiji traja že desetletja.
Tokrat je ključno vlogo v kampanji igral evro. Zagovorniki ponovnega začetka pogajanj so prepričevali volivce, da bi prevzem skupne evropske valute pomagal rešiti težave z visoko inflacijo, ki pesti Islandijo. Nasprotniki, med njimi Guðrún Hafsteinsdóttir, vodja konservativne Stranke neodvisnosti, pa so poudarjali, da država bolje deluje na samostojni poti, medtem ko še naprej ostaja članica Evropskega gospodarskega prostora.
