Islandci bodo danes odločali o vnovičnem začetku pogajanj o pridružitvi EU, potem ko je to vprašanje pred dobrim desetletjem že zaposlovalo državo. Današnji referendum so spodbudile tudi spremenjene geopolitične razmere v svetu. Ankete pred glasovanjem so pokazale, da so Islandci glede tega vprašanja razdeljeni, izid pa velja za negotovega.
Prebivalci vulkanskega otoka v severnem Atlantiku, ki šteje 400.000 ljudi, bodo odgovarjali na vprašanje o tem, ali bi morala Islandija ponovno odpreti pristopna pogajanja z Evropsko unijo. Javnomnenjske raziskave pred referendumom so razkrile, da so Islandci glede vprašanja zbliževanja z EU močno razdeljeni. Medtem ko nekatere ankete kažejo nekaj odstotnih točk prednosti za podpornike obnove pogajanj z Brusljem, druge napovedujejo skorajda izenačen izid. Če se bodo Islandci izrekli za ta korak, bi potem o morebitnem pridružitvenem dogovoru z EU znova odločali na referendumu, najverjetneje bi bila potrebna tudi sprememba ustave. Vprašanje članstva v EU je Islandijo zaposlovalo že leta 2009, potem ko je finančna kriza opustošila njeno gospodarstvo. Reykjavik je vložil prošnjo za članstvo, po več letih pogajanj pa je nato leta 2013 nova evroskeptična vlada sprva ustavila pogajanja, leta 2015 pa EU obvestila, da niso več država kandidatka. Ob vnovični zamenjavi vlade leta 2024 se je referendum o obuditvi pogajanj znašel med političnimi obljubami. Nova levosredinska vladna koalicija se je za njegovo izvedbo odločila na pobudo Liberalne reformne stranke, ki je med koalicijskimi partnericami najbolj naklonjena EU. Razmislek v smeri obuditve prizadevanj za članstvo so spodbudile tudi geopolitične spremembe. Poleg ruske invazije na Ukrajino so na Islandiji močno odmevale grožnje ameriškega predsednika Donalda Trumpa s prevzemom nadzora nad sosednjo Grenlandijo.
