Vida Božičko Štajnberger
Kar 78 odstotkov ekoloških površin so bili leta 2024 trajni travniki in pašniki.
Slovenija ima vse več ekoloških kmetij in skoraj 60.000 hektarjev ekoloških površin, vendar to še ne pomeni, da je na slovenskih krožnikih tudi vse več domače ekološke hrane. Večina ekoloških izdelkov na trgovskih policah so še vedno uvoženi proizvodi.
V članku še izveste:
zakaj skoraj 80 odstotkov ekoloških površin predstavljajo travniki in pašniki,
zakaj več ekoloških hektarjev še ne pomeni tudi več ekološke hrane,
kakšni so pri ekološkem kmetovanju pridelki in tveganja v primerjavi s konvencionalnim,
zakaj se del ekološkega mesa še vedno proda kot konvencionalno,
zakaj domače ekološko mleko in meso težko najdeta pot do potrošnika,
kako bi povezovanje kmetov in logistični centri lahko spremenili razmere,
zakaj imajo šole in vrtci sicer zagotovljen delež ekoloških živil, vendar ta niso nujno slovenskega izvora,
koliko Slovencev že kupuje ekološka živila in kaj bi jih spodbudilo, da bi jih kupovali še več,
zakaj bo za prihodnost ekološkega kmetijstva pomembno predvsem vprašanje, koliko hrane se dejansko pridela in proda.
V članku še izveste:
zakaj skoraj 80 odstotkov ekoloških površin predstavljajo travniki in pašniki,
zakaj več ekoloških hektarjev še ne pomeni tudi več ekološke hrane,
kakšni so pri ekološkem kmetovanju pridelki in tveganja v primerjavi s konvencionalnim,
zakaj se del ekološkega mesa še vedno proda kot konvencionalno,
zakaj domače ekološko mleko in meso težko najdeta pot do potrošnika,
kako bi povezovanje kmetov in logistični centri lahko spremenili razmere,
zakaj imajo šole in vrtci sicer zagotovljen delež ekoloških živil, vendar ta niso nujno slovenskega izvora,
koliko Slovencev že kupuje ekološka živila in kaj bi jih spodbudilo, da bi jih kupovali še več,
zakaj bo za prihodnost ekološkega kmetijstva pomembno predvsem vprašanje, koliko hrane se dejansko pridela in proda.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
