Andreja Kutin
Ko voda ostane ujeta v tolmunih, se pregreva, sledi evtrofikacija oziroma gnitje. Tudi suša razkrije nepravilno urejanje voda.
Dolgotrajna suša in vročinski valovi so močno znižali vodostaje slovenskih rek, zato postaja vprašanje, kdo lahko uporablja vodo in kdaj, vse pomembnejše. Pitna voda ima po zakonu prednost, pri drugih uporabnikih pa omejitve nastopijo, ko pretoki padejo pod ekološko sprejemljivo raven. Strokovnjaki ob tem opozarjajo, da samo namakanje ne bo dovolj in da bo treba upravljanje voda načrtovati precej drugače.
V članku še izveste:
zakaj v času prenizkih pretokov vode ne smejo odvzemati niti imetniki vodnih dovoljenj,
koliko vode je v Sloveniji dovoljene za namakanje in koliko je dejansko izkoristimo,
bi lahko bila prečiščena komunalna voda postala pomemben alternativni vir za kmetijstvo,
zakaj suša razkriva tudi posledice onesnaževanja, pregrajevanja in neustreznega urejanja rek,
kaj bi morali pri načrtovanju namakanja in zadrževanja vode narediti še pred naslednjo sušo.
V članku še izveste:
zakaj v času prenizkih pretokov vode ne smejo odvzemati niti imetniki vodnih dovoljenj,
koliko vode je v Sloveniji dovoljene za namakanje in koliko je dejansko izkoristimo,
bi lahko bila prečiščena komunalna voda postala pomemben alternativni vir za kmetijstvo,
zakaj suša razkriva tudi posledice onesnaževanja, pregrajevanja in neustreznega urejanja rek,
kaj bi morali pri načrtovanju namakanja in zadrževanja vode narediti še pred naslednjo sušo.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
