V Gornji Radgoni se je začel 64. mednarodni kmetijsko-živilski sejem Agra, na katerem so ob odprtju v ospredje postavili prehransko varnost, odpornost slovenskega kmetijstva na podnebne spremembe ter prihodnost mladih kmetov. Predsednica republike Nataša Pirc Musar je opozorila, da hrana v času vse pogostejših vremenskih skrajnosti ni samoumevna, zato bo morala Slovenija zagotoviti pogoje za stabilnejšo domačo proizvodnjo hrane.
Pirc Musar je poudarila, da je dostopnost do hrane tesno povezana z varnostjo države, gospodarstvom in kakovostjo življenja. Če želi biti Slovenija manj ranljiva za zunanje pretrese, bo morala po njenih besedah učinkoviteje povezati svoje potenciale in okrepiti domače prehranske verige.
Prehranske suverenosti po njeni oceni ni mogoče doseči z enim ukrepom. Potrebni so produktivnejše kmetijstvo, večja domača proizvodnja na področjih, kjer ima država največ možnosti, močnejše verige preskrbe s hrano ter bolj strateški pristop k razvoju domače pridelave.
Na nujnost sprememb po besedah predsednice opozarja tudi letošnja huda suša, ki je znova močno prizadela slovensko kmetijstvo, njene celotne posledice pa še niso znane. Kmetijstvo bo zato treba prilagoditi podnebnim spremembam in povečati njegovo odpornost.
Posebno pozornost je namenila mladim kmetom, ki prevzemajo družinske kmetije. Takšen prevzem danes po njenih besedah ne pomeni več zgolj nadaljevanja tradicije, ampak povezovanje izkušenj starejših generacij z novim znanjem, tehnologijami in poslovnimi priložnostmi. Naloga države je ustvariti okolje, v katerem bo kmetijstvo sodoben poklic, ki omogoča dostojno življenje in prihodnost.
Lokalna hrana, mladi in digitalizacija
Minister za kmetijstvo Janez Cigler Kralj je Agro označil za prostor razmisleka o tem, kakšno kmetijstvo želi imeti Slovenija v prihodnjih desetletjih. Kot cilj je izpostavil kmetijstvo, ki bo zagotavljalo prehransko varnost, dostojno življenje kmetovalcev in njihovih družin ter enakomernejši razvoj podeželja, ob hkratnem spoštovanju narave in uporabi novih tehnologij.
Tudi minister je opozoril na posledice vremenskih ujm, predvsem suše. Takšni dogodki po njegovih besedah niso več izjema, ampak postajajo del nove realnosti, zato je povečanje odpornosti slovenskega kmetijstva ena ključnih nalog ministrstva.
Ob tem je napovedal 8,1 milijona evrov izredne finančne pomoči kmetijskim gospodarstvom zaradi višjih cen energentov. Evropska unija naj bi prispevala 2,7 milijona evrov, preostalih 5,4 milijona evrov pa državni proračun.
Kot tri stebre svoje usmeritve je minister izpostavil lokalno hrano, mlade in digitalizacijo. Potrošnike je pozval tudi k nakupu slovenske hrane, saj je to po njegovem eden najbolj neposrednih načinov podpore domačim pridelovalcem in zagotavljanja domače hrane v prihodnje.
V 64 letih manj kmetij in kmetijskih površin
Generalni direktor Pomurskega sejma Janez Erjavec je ob odprtju poudaril, da je Agra v 64 letih utrdila svojo povezanost s kmetijstvom in agroživilstvom ter postala pomembna vez med podeželjem in urbanim okoljem.
Ob tem je opozoril na dolgoročne spremembe v slovenskem kmetijstvu. Po njegovih besedah se je v tem obdobju prepolovilo število kmetij in kmetijskih površin, delež kmečkega prebivalstva pa se je zmanjšal na manj kot pet odstotkov vseh prebivalcev.
Kljub temu slovensko kmetijstvo in stroka po Erjavčevih besedah še vedno premoreta veliko znanja in tradicije, kar se kaže v kakovosti tradicionalnih in novih proizvodov ter v slovenski kulinariki.
Na letošnji Agri se na 70.800 kvadratnih metrih razstavnih površin predstavlja 1690 razstavljavcev in sorazstavljavcev iz 36 držav. Država partnerica sejma je Alžirija. Sejem bo letos trajal pet dni, en dan manj kot v preteklih letih.
