Dr. Sabina Lange, politologinja iz Centra za diplomatske, mednarodnoekonomske in pravne študije na FDV in direktorica Evropa misli, se v analizi letnega govora o stanju v EU najprej dotakne scene v evropskem parlamentu v Strasbourgu ob nastopu, ki ga je v sredo imela Ursula von der Leyen, predsednica evropske komisije. "Mark Carney, kanadski premier v dvorani, je bil močno sporočilo, četudi se zdi, da je bilo v dvorani manj poslancev kot pred leti, medijsko zanimanje pa zato večje. Izbira bele garderobe je nakazala bolj navznoter usmerjen govor - pa tudi njegovo resnost in težo," meni dr. Sabina Lange.
Šefinja komisije je nastop pred evropskimi poslankami in poslanci začela z znano otvoritvijo Dickensovega roma Zgodba o dveh mestih: "Bil je najboljši čas, bil je najslabši čas." Mogoče se je, tako Lange, preveč ljudi vprašalo, katere so tiste posebej pozitivne stvari danes. "Tudi raziskave kažejo več nostalgije in več pesimizma med ljudmi. Ampak zato pa nam jih je predsednica nekaj predstavila, ker sicer bi 'najslabši čas' preveč prevladoval. Pomembno: bilo je manj analize in več ukrepov, kar je skladno s časovnico; govor je na začetku tretjega leta mandata komisije, v prihajajočem letu morajo biti pripravljeni predlogi, ki bodo v tem zakonodajnem obdobju uvideli luč."
Evropske vrednote so bile redno poudarjene kot narativ, kot smisel, zakaj smo skupnost. "Govor je bil ob približevanju sredini mandata usmerjen navznoter, s ciljem doseči podporo za konkretne ukrepe, ki bodo ohranili ali okrepili naš način življenja in naš življenjski standard," ocenjuje politologinja mednarodnih odnosov.
O geopolitiki
Geopolitična komisija, ki jo je VDL najavila na začetku prvega mandata, je realnost, s precej dosežki in z novimi izzivi, je prepričana dr. Lange. "Rusija in Kitajska sta bili v govoru omenjeni kot opomnik, kaj moramo storiti, ne zakaj moramo nekaj storiti. ZDA niso bile omenjene, tudi ostali deli sveta so se pojavili zgolj operativno. A skozi naravo predlaganih ukrepov je razvidno, kakšno vlogo predsednica pripisuje Evropi in s kakšno stopnjo nujnosti. V geopolitičnem smislu je zanimiva ponujena roka Kitajski, s katero se je treba pogovarjati, saj je obema v interesu najti rešitev. To je bilo konkretno omenjeno za trgovinsko bilanco, a mogoče je to brati tudi širše, z vidika sodelovanja v mednarodnih politiki, kjer se Kitajska vse bolj kaže kot branik multilateralizma (po njeni podobi), v nasprotju z ZDA, ki so mu obrnile hrbet."
O državah članicah
Odnos Ursule von der Leyen do držav članic je bil po mnenju sogovornice sicer zelo subtilen. "Pozitivna omemba Madžarske in izkazana solidarnost s Španijo sta posebej izstopali. Zdi se mi zelo pomembno, da ju je izpostavila, vsako v svojem kontekstu. Ampak še posebej politično-komunikacijski napad na Španijo letos poleti, ki se mu je pridružila velika večina držav članic, je bil zelo slab impulz tako z vidika tega, za katerimi vrednotami Evropa stoji in kakšen kontinent hoče biti za svoje prebivalce, kot z vidika prevelike lahkosti razbitja evropske enotnosti ob vstopu velikega števila migrantov v Ceuto in težav za prebivalce ter medsosedske odnose Španije z Marokom, a tudi tragedije, ki se je ob tem odvijala."
O prioritetah
"Energetska varnost je kot podstat zmogljivosti za industrijo in za našo kupno moč, s tem pa tudi na rezultate volitev. Neposredno je povezana tudi s klimatskimi spremembami in s prilagajanjem nanje. Pobuda, vezana na kritične zemljine, gre naprej od negativnih politik zmanjševanja odvisnosti k pozitvnim politikam zagotavljanja suverenosti," poudarja.
Na področju klimatskih sprememb po tem poletju ni težko argumentirati, kaj je nujno storiti. So pa predlogi, ki se tičejo odpornosti in reševanja ob naravnih katastrofah na področjih, kjer gre bolj za koordinacijo in s tem za večjo učinkovitost ukrepov. "Glavni mehanizem torej ni zakonodaja, ampak koordinacija, zato bodo države članice ključne. Predsednica jim to jasno ilustrira s številkami, koliko jih stane odpravljanje posledic iz državnega proračuna."
Tudi na področju umetne inteligence gre za nadaljevanje začrtane poti, ki se za zdaj tudi kaže kot pravilna: regulacija, usmeritev, skladna z evropskim humanizmom, ampak tudi povečanje zmogljivosti za to, da delež na trgu omogoča oziroma dovoljuje legitimno delovanje v globalnem smislu.
O varnosti in obrambi
Po mnenju Sabine Lange ni čisto presenetljiva pobuda o ustanovitvi evropskega varnostnega sveta, s čemer je VDL izrazila potrebo po zgolj evropskem, od Nata ločenem mehanizmu za posvetovanje. "Temu je sledila takojšnja potrditev skladnosti z Natom na strateškem področju. A hkrati stavek, ki je doživel prvega od dveh pomenljivih aplavzov: Evropa bo brez dvoma branila vsak centimeter svoje zemlje."
Donald Trump ni bil omenjen, ampak odnos do ZDA je iz govora jasen. "Partnerstvo z Ukrajino pri razvoju modularnih obrambnih raket takoj pokaže, da ne gre samo za besede. Dejanja so tu. Ukrajina ni toliko izstopala, ampak je bila prepletena v več elementih govora in prikazana kot del nas," meni.
O Izraelu
V neposredni primerjavi z znanim odnosom Ursule von der Leyen do Izraela je njena stroga kritika v govoru mogoče presenetljiva, a Sabina Lange opozarja, da so se premik in večja kritika do Izraela zgodili letos poleti v več velikih državah članicah, vključno z Nemčijo. "In Ursula von der Leyen je dala vedeti, da je tudi komisija na isti valovni dolžini, da pa je enotnost Evrope ključna za vpliv na dogodke, v konkretnem primeru za rešitev dveh držav."
O migracijah
Na področju migracij se Sabini Lange zdi pomembno, da je napovedan pozitivni ukrep za mlade v južnem in jugovzhodnem Sredozemlju: "Migracijska politika niso samo negativni ukrepi, in to je z vidika predstave EU o sebi in tega, kako želi, da jo vidijo drugi, pomemben preskok. Če želiš biti sila za dobro, moraš tudi dobro delati."
O prehodu na širitev
Pomemben del dramaturgije se je odvil proti koncu govora, meni Sabina Lange. Prepoved družbenih omrežij za otroke ima po njenem potencial, da uživa zelo široko podporo. "Po rezultatih PISA študije, ki kažejo na nazadovanje otrok v šoli, toliko lažje. Za otroke gre, v slovenskem političnem jeziku. In temu je sledil apel k manj individualizma, več skupnosti in preskok na države kandidatke in širitev," razmišlja.
Študije kažejo, da je ena od razlik med prejšnjim valom širitve in današnjimi kandidatkami tudi v percipirani oddaljenosti kandidatk od držav članic. "Zato je toliko bolj smiseln preskok na širitev takoj za zaščito otrok, kar se mi zdi pomembneje kot dejstvo, da je širitev prišla na vrsto relativno pozno v govoru. Bolj se mi zdi, da brez širitve nismo kompletni. Hkrati je predsednica dala tudi vedeti, da je čas za razmislek o širitvi tudi v Evropski uniji. Z načrtovanimi časovnimi načrti za države kandidatke pa, da moment po 2022. ni zastal, da pa ne gre ne mimo pravil ne mimo vrednot in zagotovo ne s čaščenjem za krive spoznanih vojnih zločincev, zgolj proces se lahko prilagodi potrebam posamezne kandidatke. Najava evropskega kongresa ob 70. obletnici Rimske pogodbe nas še enkrat spomni, da smo ena skupna družina," sklene dr. Sabina Lange.
