"Naprava porabi manj energije, če dlje časa deluje pri višje nastavljeni temperaturi, kot če krajši čas deluje s polno močjo pri nižji temperaturi," navajajo. Med delovanjem klimatske naprave naj bodo okna zastrta z žaluzijami, roletami ali drugimi senčili, s čimer se prepreči pasivno ogrevanje prostora. Prostore naj se prezrači zgodaj zjutraj ali zvečer, ko se ozračje ohladi.
K manjši porabi električne energije lahko pomaga tudi redno vzdrževanje klimatskih naprav. S tem se poskrbi za daljšo življenjsko dobo naprav in bolj zdravo bivalno okolje. V vlažnem okolju notranje enote se namreč lahko razvijejo mikroorganizmi, plesni in glivice, ki povzročajo neprijetne vonjave ali celo alergijske reakcije, so opozorili v ZPS.
Manj kot polovica Slovencev ima klimatsko napravo, za hlajenje doma pa letno porabijo okrog 50 evrov
Svetujejo izbiro energetsko čim bolj učinkovitih modelov. Ob tem izpostavljajo, da se cenejši modeli na primerjalnih potrošniških testih pogosto izkažejo za energijsko potratne, razlike med njimi pa so lahko velike. Pri 2,5-kilovatni napravi je razlika v porabi za hlajenje in ogrevanje med najbolje in najslabše ocenjenim modelom na testu ZPS 846 kilovatnih ur na leto oziroma skoraj 180 evrov, pri 3,5-kilovatni napravi pa 899 kilovatnih ur oziroma skoraj 190 evrov na leto. "Višji začetni vložek v kakovostno napravo se torej v njeni življenjski dobi povrne," so zapisali.
Testi ZPS so obenem pokazali, da so prenosne klimatske naprave manj učinkovite, energijsko bolj potratne in precej bolj glasne kot stenske različice. Odločitev za takšen način hlajenja naj po mnenju ZPS predstavlja izhod v sili.
