Spletna družbena omrežja in platforme so sprožile obsežno čistilno akcijo, s katero želijo odstraniti tako imenovane digitalne pomije umetne inteligence. Tehnološki velikani, ki so svetu omogočili dostop do generativne umetne inteligence, sedaj bijejo bitko z njenim najslabšim stranskim produktom. Poceni in hitro ustvarjene vsebine so namreč čez noč preplavile internet ter začele dušiti kakovostne objave pravih ustvarjalcev.
Platforme, kot so Spotify, YouTube, LinkedIn, TikTok in X, trenutno brišejo stotine tisočev računov in milijone objav, ki vsebujejo izključno nekakovostno umetno vsebino, poroča New York Times. Angleški izraz "AI slop" oziroma digitalne pomije umetne inteligence se nanaša na tisto specifično, ceneno in pozabljivo vsebino, ki jo algoritmi ustvarijo v nekaj sekundah, avtorji pa jo množično širijo izključno zaradi zaslužka ali preusmerjanja pozornosti.
Glasbena industrija pod udarom lažnih poslušalcev
Številke so presenetljive. Spotify je v samo dvanajstih mesecih izbrisal več kot 75 milijonov lažnih pesmi. Za lažjo predstavo: celoten aktivni katalog te platforme obsega okoli 100 milijonov pesmi. Algoritmi vsakodnevno na strežnike naložijo približno 100 tisoč novih posnetkov, ki jih dejanski ljudje nikoli ne slišijo.
Zakaj nekdo sploh ustvarja milijone pesmi, ki jih nihče ne posluša? Matematika je preprosta. Vsako predvajanje, ki traja dlje kot 30 sekund, prinese avtorski honorar. Prevaranti naložijo stotine generiranih ritmov, nato pa uporabijo računalniške bote, ki te pesmi neprestano poslušajo. Na ta način tiho črpajo denar iz skupnega sklada, ki bi sicer pripadal pravim glasbenikom. Podobne težave opažajo tudi pri drugih ponudnikih. Francoski Deezer ugotavlja, da je skoraj polovica dnevno naloženih pesmi ustvarjena umetno, Apple Music pa ocenjuje, da je umetna inteligenca ustvarila več kot tretjino njihove nove vsebine.
YouTube in TikTok v boju proti sistemskim prevaram
Pri YouTubu so raziskovalci podjetja Google razvili poseben sistem, ki je v pol leta izbrisal okoli 130 tisoč kanalov z nekakovostno vsebino. Sistem ne ocenjuje vsakega videa posebej, ampak išče vzorce, kot so hitrost nalaganja, ponavljanje predlog in usklajeno delovanje več računov. Še pred tem je YouTube izbrisal 16 velikih kanalov, ki so imeli skupaj okoli 35 milijonov naročnikov in so ustvarjali skoraj 10 milijonov dolarjev letnega zaslužka.
Tudi priljubljeno omrežje TikTok močno ukrepa. Samo v prvih treh mesecih letošnjega leta so odstranili več kot 377 tisoč videoposnetkov zaradi kršenja pravil o umetni inteligenci in samodejno označili več kot tri milijarde generiranih posnetkov. Na omrežju X je skoraj polovica objav, daljših od 50 besed, napisana s pomočjo umetne inteligence, zato je platforma prepovedala aplikacije, ki plačujejo bote za objavljanje. LinkedIn pa preizkuša poseben gumb, s katerim uporabniki sami označijo vsebino, ki spominja umetno inteligenco.
Dvojna merila podjetij in stroga evropska zakonodaja
Mnoge tehnološke družbe, ki zdaj čistijo to vsebino, so jo na začetku celo spodbujale, saj je prinašala večjo vpletenost uporabnikov. Težava je nastala, ko je količina teh objav presegla mejo zdravega razuma in uporabniki niso več našli kakovostnih informacij, zaradi katerih sploh obiskujejo ta omrežja. Čiščenje pa prinaša tudi nezaželene posledice. Algoritmi namreč včasih kaznujejo legitimne ustvarjalce, ki pogosto objavljajo vsebino in po pomoti padejo v mrežo nadzornih sistemov.
Medtem ko se ameriške platforme zanašajo na prostovoljne ukrepe, je Evropska unija že potegnila regulatorno potezo. V začetku avgusta je začel veljati akt o umetni inteligenci, ki uvaja obveznost preglednosti. Generirana vsebina mora nositi jasno oznako, globoki ponaredki morajo biti označeni, pogovorni boti pa morajo priznati, da niso ljudje. Kazni za neupoštevanje so visoke in lahko dosežejo do 15 milijonov evrov ali tri odstotke svetovnega letnega prometa. Industrija je očitno spoznala, da onesnaženje, ki ga je sama omogočila, zdaj ogroža njene temelje in željo uporabnikov po pristni človeški vsebini.
