Čeprav se mnogi obremenjujejo predvsem s tem, kaj dajo na krožnik, strokovnjaki zdaj opozarjajo na nekaj povsem drugega. Ključno vprašanje ni le izbira živil, temveč čas prvega obroka. Nova dognanja kažejo, da premikanje zajtrka na poznejše ure predstavlja nevarno navado, ki močno poveča tveganje za prezgodnjo smrt.
Raziskovalci so v obsežni študiji skoraj devet let spremljali navade in zdravje več kot 31.000 odraslih, o čemer poroča hrvaški portal 24sata. Rezultati so razkrili skrb vzbujajoč vzorec. Kasneje ko so udeleženci pojedli prvi obrok, večje tveganje za smrt so imeli. Če so prvi obrok pojedli šele po dvanajsti uri, je tveganje poskočilo za kar 29 odstotkov v primerjavi s tistimi, ki so zajtrkovali med sedmo in osmo uro zjutraj. Še bolj alarmantna je povezava s srčno-žilnimi boleznimi. Odlašanje zajtrka na popoldanski čas povečuje tveganje za smrt zaradi srčnega ali možganskega udara za 46 odstotkov. Znanstveniki opozarjajo, da takšna navada v povprečju skrajša življenje za dve leti in pol.
Naše telo zjutraj najbolje predeluje hrano
Zakaj čas obroka igra tako pomembno vlogo? Odgovor se skriva v našem notranjem biološkem uri, ki neposredno upravlja naš metabolizem. Nova znanstvena veja krononutricija preučuje prav to povezavo med uro prehranjevanja in zdravjem. Naše telo hrane ne predeluje enako učinkovito v vseh delih dneva. Zjutraj je občutljivost na inzulin najvišja, zato organizem takrat najlažje pretvori hrano v energijo. Če jemo v skladu s tem naravnim ritmom, uspešno vzdržujemo presnovno ravnovesje.
Ko jemo kasneje, vnašamo hrano v telo takrat, ko se to biološko že pripravlja na počitek. To hitro poruši regulacijo sladkorja, spodbudi kopičenje maščob in poveča raven stresnih hormonov. Strokovnjaki to neskladje vidijo kot glavni vzrok za razvoj presnovnih in srčno-žilnih bolezni.
Je pozen zajtrk le znak nezdravega življenja?
Kljub močnim dokazom znanstveniki opozarjajo na previdnost pri razlagi rezultatov. Študija kaže močno povezavo, a ne potrjuje nujno neposrednega vzročno-posledičnega odnosa. Obstaja možnost, da pozen zajtrk ni neposredni vzrok za slabše zdravje, temveč le posledica drugih težav. Ta pojav strokovnjaki imenujejo obratna vzročnost. Ljudje, ki se spopadajo z depresijo, utrujenostjo ali delajo v nočnih izmenah, veliko pogosteje jedo neredno.
Glavni avtor študije poudarja, da moramo pozen obrok obravnavati kot "potencialni pokazatelj tveganja" in ne kot dokončni vzrok za bolezni. Kljub nekaterim omejitvam študije pa nova dognanja močno podpirajo dejstvo, da za dolgo življenje ni pomembno le to, kaj izberemo za obrok, ampak tudi kdaj ga dejansko pojemo.
