Priporočila o uživanju polnomastnih mlečnih izdelkov že leta sprožajo razprave in si pogosto nasprotujejo. Medtem ko nekatere zdravstvene organizacije strogo svetujejo izbiro izdelkov z nizkim deležem maščob, novejše prehranske smernice vse bolj odpirajo vrata polnomastnim različicam, če te ne vsebujejo dodanega sladkorja. Znanstvena skupnost še nima enotnega stališča, a nova raziskava ponovno postavlja pod vprašaj splošno prepričanje o škodljivosti maščob v mleku in siru.
Nova študija, ki jo je objavila revija Journal of Nutrition, ponuja svež pogled na to temo, povzema hrvaški portal Index. Raziskovalci so 12 tednov spremljali 74 odraslih oseb s prekomerno telesno težo ali debelostjo. Udeležence so naključno razdelili v tri skupine. Prva skupina je zmanjšala dnevni vnos za 500 kalorij in uživala izključno mlečne izdelke z nizkim deležem maščob. Druga skupina je v prehrano dodala tri porcije polnomastnih mlečnih izdelkov na dan, a je prav tako zmanjšala skupni vnos za 500 kalorij. Tretja skupina pa je uživala tri porcije polnomastnih mlečnih izdelkov dnevno brez kakršnihkoli kaloričnih omejitev. Slednji so na jedilnik uvrstili predvsem polnomastno mleko, grški jogurt in sir.
Presenetljivi rezultati za ljubitelje sira
Po 12 tednih so raziskovalci zbrali podatke. Skupina, ki je jedla nemastne izdelke ob kalorični restrikciji, je zabeležila največje znižanje sistoličnega krvnega tlaka. V drugi skupini pomembnih sprememb krvnega tlaka niso opazili, so pa udeleženci ohranili stabilno telesno težo. To kaže, da lahko tri porcije polnomastnih izdelkov brez težav vključimo v prehrano z nadzorovanim vnosom kalorij.
Najbolj zanimivi pa so rezultati tretje skupine, ki je jedla polnomastne izdelke brez omejevanja kalorij. Pri njih so raziskovalci zabeležili padec sistoličnega tlaka, čeprav niso aktivno poskušali zmanjšati vnosa kalorij. Opazili so celo blago zmanjšanje obsega bokov. Pomembno je dejstvo, da se udeleženci v nobeni od skupin s polnomastnimi izdelki niso zredili. Prav tako niso poslabšali indeksa telesne mase, deleža telesne maščobe, ravni holesterola ali sladkorja v krvi. Obe skupini sta celo povečali vnos beljakovin in kalcija.
Zmernost ostaja ključna
Raziskava ima nekaj omejitev, saj so jo zaradi pandemije covida-19 izvedli na manjšem vzorcu, 12 tednov pa zadostuje le za spremljanje kratkoročnih učinkov. Kljub temu praktično sporočilo ostaja jasno. Če polnomastne mlečne izdelke uživamo zmerno kot del uravnotežene prehrane, predstavljajo varno in hranljivo izbiro. Dodajanje treh porcij na dan, na primer kozarca mleka za zajtrk, grškega jogurta za kosilo in sira za večerjo, ne vodi nujno v pridobivanje kilogramov, ampak lahko celo pripomore k rahlemu znižanju krvnega tlaka.
