Visoke cene hrane, vse dražje najemnine in občutek, da turistična sezona domačinom prinaša predvsem dodatne stroške, so znova razburili prebivalce Cresa in Lošinja. Odmeven zapis v eni od tamkajšnjih skupin na Facebooku je odprl burno razpravo o tem, koliko zares stane življenje na otoku – in kdo na koncu plača ceno množičnega turizma.
Avtor zapisa se je vprašal, ali so otočani postali drugorazredni državljani oziroma, kot je zapisal, "ovce za striženje". Prepričan je, da so osnovna živila, kot so mleko, kruh, maslo, meso in higienske potrebščine, na otokih občutno dražja kot na celini. Po njegovih navedbah naj bi bili nekateri izdelki tudi za 30, 40 ali celo 50 odstotkov dražji kakor v trgovinah na območju Reke.
Sta res kriva prevoz in logistika?
Posebej je izpostavil trgovine v Malem Lošinju, med njimi Lidl, ter še Jadranko, Konzum in Plodine. Trgovcem očita, da se za pojasnjevanje višjih cen sklicujejo na prevoz in logistiko, čeprav naj bi razlike po njegovem mnenju že zdavnaj presegle razumne stroške dostave.
Objavo lahko preberete TUKAJ.
Toda v razpravi so se hitro oglasili tudi komentatorji, ki so takšne trditve postavili pod vprašaj. Več jih je zatrdilo, da ima Lidl po vsej Hrvaški enake cene. "Lidl ima enake cene kot na celini," je zapisala ena od uporabnic, drugi pa so avtorja pozvali, naj namesto splošnih očitkov objavi konkretne izdelke in primerjavo računov.
Ena od komentatork je zapis označila kar za neresničen in zahtevala dejstva. Podobno je obiskovalka iz Koprivnice navedla, da pri nakupovanju v Lidlu in Jadranki ni opazila razlik v primerjavi s cenami v domačem kraju. Nekateri so pohvalili tudi Jadranko, ki naj bi imela dobro ponudbo, urejeno parkirišče in po njihovem mnenju celo ugodnejše cene od konkurence.
Drugi so pritrjevali avtorju. Eden od komentatorjev je zapisal, da je podobno na večini hrvaških otokov, pri čemer je kot posebej drage izpostavil trgovine Studenac. Druga obiskovalka je navedla, da je ob nakupu v reški in nato še lošinjski trgovini opazila različne cene, čeprav ni pojasnila, za katere izdelke je šlo. Več uporabnikov je opozorilo tudi, da se cene izdelkov v zadnjem času pogosto zvišujejo, četudi so uradno enotne po vsej državi.
Razprava pa se ni ustavila pri trgovinah. Avtor zapisa je opozoril še na stanovanjsko problematiko, ki naj bi bila za domačine in sezonske delavce pogosto celo večja težava od dragih živil. Otoške družine naj bi plačevale najemnine, ki pogoltnejo velik del plače, poleti pa naj bi morali nekateri najemniki zapustiti stanovanja, ker jih lastniki raje oddajo turistom.
Tudi cene bivanja drvijo v nebo
Tudi ta del je sprožil nasprotujoče si odzive. Nekateri so za visoke cene posredno okrivili domače ponudnike turističnih nastanitev. "Kakor divjajo cene apartmajev, tako divjajo tudi cene v trgovinah," je zapisal eden od komentatorjev in opozoril na nastanitve, za katere gostje plačujejo več kot tisoč evrov za manj kot teden dni. Drugi so ga spomnili, da še zdaleč ne živijo vsi prebivalci ob morju od oddajanja apartmajev ter da številni delajo za običajne plače in se z visokimi stroški spopadajo enako kot najemniki in sezonski delavci.
Objava je razkrila predvsem globoko nezaupanje med prebivalci, trgovci, najemodajalci in oblastjo. Medtem ko eni opozarjajo na izkoriščanje otoške izoliranosti in turistične sezone, drugi zahtevajo konkretne račune, primerjave in dokaze, preden se posamezne trgovske verige obtoži oderuštva.
Brez natančne primerjave cen enakih izdelkov v istem obdobju sicer ni mogoče zanesljivo potrditi, da so razlike res tako visoke, kot trdi avtor zapisa. Težko pa je spregledati širši problem: življenje na otoku je zaradi omejene ponudbe, prevoza, dragih stanovanj in močne odvisnosti od turistične sezone za domačine pogosto bistveno zahtevnejše, kot se zdi obiskovalcem, ki se po nekaj dneh vrnejo na celino.
