Kot so utemeljili v organizaciji, je gospodarska rast v številnih državah kljub vojni na Bližnjem vzhodu ostala odporna. Napoved za prihodnje leto so znižali za 0,1 odstotne točke na tri odstotke.
Čeprav so se cene energentov po napadih ZDA in Izraela na Iran močno zvišale, širši finančni pogoji ostajajo ugodni, kar se kaže v rastočih delniških trgih in nadaljnjem dostopu do posojil, so v poročilu, objavljenem na svojih spletnih straneh, navedli v OECD.
"Obsežne zaloge nafte, dodatna dobava iz držav zunaj zalivskega prostora in diskrecijski vladni podporni ukrepi so pomagali ublažiti vpliv na svetovno gospodarstvo," so zapisali. Izpostavili so tudi obsežne naložbe v umetno inteligenco ter posledično spodbudo proizvodnji in trgovini, kar bi lahko vodilo v "močnejšo rast od predvidene".
Kljub izboljšanju napovedi rasti bruto domačega proizvoda (BDP) v primerjavi z junijskim poročilom pa je pričakovana rast za 0,5 odstotke točke nižja od lanske.
Najnovejše poročilo OECD prihaja v obdobju, ko so centralne banke začele zviševati obrestne mere, da bi omejile inflacijske pritiske. Ti izhajajo iz visokih cen nafte in plina, zaradi katerih so se cene goriv marsikje povzpele na najvišje ravni v več letih.
To je donosnost državnih obveznic zvišalo na najvišje ravni po svetovni finančni krizi leta 2008, kar je povečalo stroške zadolževanja, čeprav se države po vsem svetu spopadajo z visokim dolgom in primanjkljaji.
"Naraščajoča donosnost obveznic bolj kot kdaj koli prej izpostavlja potrebo po okrepljenih prizadevanjih za omejevanje in prerazporeditev državne porabe, izboljšanje učinkovitosti javnega sektorja ter krepitev prihodkov, da bi zagotovili dolgoročno vzdržnost dolga in ohranili sposobnost vlad, da se odzovejo na večje pretrese," so navedli v OECD.
Za ZDA letos pričakujejo 2,2-odstotno rast BDP, kar je 0,2 odstotne točke več od junijske napovedi. V državah G20 naj bi dosegla 3,1 odstotka oziroma 0,1 odstotne točke več, v območju evra pa en odstotek oziroma 0,2 odstotne točke več.
Kitajska z visoko rastjo, Rusija z nižjo
Med državami območja z evrom naj bi Nemčija dosegla 1,1-odstotno rast (0,4 odstotne točke več od junijske napovedi), Francija 0,4-odstotno (-0,3 odstotne točke), Italija 0,9-odstotno (+0,4 odstotne točke), Španija pa 2,6-odstotno (+0,4 odstotne točke).
Kitajski BDP se bo po napovedi OECD letos okrepil za 4,5 odstotka, kar je enako, kot so napovedali junija. Indija naj bi dosegla 7,1-odstotno rast (+0,8 odstotne točke), Brazilija dvoodstotno (+0,4 odstotne točke), Japonska 0,8-odstotno (+0,2 odstotne točke), Rusija pa 0,5-odstotno oziroma enako kot v junijski napovedi.
Napoved za Slovenijo ostaja
Napovedi za Slovenijo v organizaciji tokrat niso posodobili. Junija so napoved za letos znižali z 2,3 na 1,9 odstotka, za leto 2027 pa z 2,3 na 2,2 odstotka.
Na področju inflacije po navedbah OECD obstaja tveganje, da bi jo dlje časa trajajoča vojna na Bližnjem vzhodu ohranila dolgotrajno povišano. V državah G20 naj bi stopnja inflacije letos dosegla 4,1 odstotka oziroma 0,1 odstotne točke več kot v junijski napovedi, prihodnje leto pa 3,6 odstotka oziroma 0,5 odstotne točke več.
V območju evra naj bi bila inflacija letos triodstotna oziroma 0,2 odstotne točke višja kot v junijski napovedi, prihodnje leto pa 2,9-odstotna oziroma 0,5 odstotne točke višja.
